Tepejo, trpinčijo in izsiljujejo vrstnike
Slovenski šolarji v višjih razredih osnovnih šol in na začetku srednjih so nagnjeni k pretepanju in trpinčenju vrstnikov. K temu prispeva še splet, kjer so mladi izpostavljeni tudi spolnemu nadlegovanju in grožnjam. Ugotovitve razkriva posebna raziskava nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ki zato poziva k oblikovanju programov za zmanjšanje nasilništva, krepitev dobrih medosebnih odnosov in samopodobe pri mladih.
Najnovejši podatki o vrstniškem nasilništvu so plod analize redne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo je IVZ s pomočjo zdravstvenega ministrstva opravil predlani.
Zajeziti trpinčenje in pretepe
Več kot 13 odstotkov slovenskih mladostnikov, starih enajst, 13 in 15 let, se v šoli pretepa vsaj tri krat na mesec, osem odstotkov dva krat, ali pa sodeluje pri trpinčenju vrstnikov. Več kot 20 odstotkov otrok teh starosti pa je bilo v šoli že žrtev trpinčenja vrstnikov.
Takšne nespodbudne podatke vsebuje najnovejša analiza raziskave Z zdravjem povezano vedenje, ki so jo opravili v šolskem letu 2010.
Raziskava poteka vsake štiri leta pri enakih starostnih skupinah slovenskih šolarjev. Prva sega v leto 2002, druga je sledila štiri leta kasneje, tretja je bila opravljena predlani. Podatki, ki jih na ta način pridobivajo, se nanašajo na obdobje zadnjega leta, vsaj na čas tri mesece pred izvedbo raziskave.
Med leti 2002 in 2010 so opazili, da narašča delež mladostnikov, ki sodelujejo pri trpinčenju vrstnikov. Delež otrok, ki se v šoli pretepajo, je v zadnji raziskavi enak kot leta 2002.
V IVZ opominjajo, da bi bili prav zaradi razraščanja nasilništva v šolah nujni posebej oblikovani programi za zmanjšanje vrstniškega nasilja in za spodbujanje gradnje pozitivnih medosebnih odnosov.
Različne oblike nasilja
Med slovenskimi najstniki narašča število trpinčenih otrok (po predlanski raziskavi jih je že 20 odstotkov), ki so žrtve vrstniškega nasilja - fizičnega, psihičnega, socialnega in tudi spletnega. V razmahu je tudi nasilje na spletu. Po posebni raziskavi Fakultete za družbene vede narašča zlasti število spolnega nadlegovanja in pošiljanja grozilnih sporočil v elektronski obliki. Hkrati narašča število mladih med 11 in 16 letom starosti, ki dovolijo ali se sami slikajo goli in posnetke posredujejo sošolcem. Ob tem se pojavljajo grožnje v zvezi z objavami takih posnetkov, pa tudi druge oblike izsiljevanja in groženj po spletu. Le majhen delež (šest odstotkov) najstnikov to, da jih trpinčijo in nadlegujejo po spletu, zaupa staršem.
Zadnja raziskava ugotavlja, da je med 13-letniki več tistih, ki trpinčijo druge, več pa je tudi žrtev trpinčenja in tistih, ki se radi in pogosto pretepajo.
Glede na spol pri fantih, ne glede na starost, razlik glede na pogostost nasilništva ni. Fantje se pogosto nasilno znašajo nad vrstniki, velik pa je tudi delež trpinčenih. Med dekleti pa je v obdobju od leta 2002 do leta 2010 za poltretji odstotek narasel delež tistih, ki sodelujejo pri trpinčenju vrstnikov, opozarja mag. Nina Scagnetti iz IVZ.
“Gre za vse vrste trpinčenja in nasilništva - fizično, psihično, verbalno ali socialno,” pojasnjuje strokovnjakinja. “Vse to je obremenjujoče za povzročitelja in za žrtve. Agresivni in impulzivni mladostniki so pogosto negotovi, saj nimajo dobro razvitih socialnih veščin. Zato so, posledično, med vrstniki nepriljubljeni, pogosto brez prijateljev, šole ne marajo. Slabo samopodobo pa imajo pogosto tudi žrtve nasilja. Ko postanejo tarče vrstnikov, se občutek osamljenosti in strahu ter druge težave, povezane z duševnim zdravjem, bržkone le še stopnjujejo.”
Slovenski najstniki med agresivnejšimi
Enaka raziskava o zdravju in z njim povezanem vedenju poteka tudi v drugih razvitih državah v Evropi in svetu (27 v EU in devet v drugih delih sveta). Vprašalniki so enaki, prav tako tudi izbrane starostne skupine vanjo zajetih otrok.
Ob primerjanju podatkov iz drugih razvitih držav bode v oči ugotovitev, da so slovenski trinajstletniki v zadnji generaciji v raziskavo zajetih otrok v primerjavi z raziskavo pred desetimi leti tokrat bolj agresivni, kot je bila generacija enako starih leta 2002.
V IVZ namreč opozarjajo na podatek, da je število mladostnikov, ki se pretepajo, v obdobju od leta 2002 do leta 2010 domala enako, v primerjavi z ugotovitvami v 36 državah, ki v tej raziskavi sodelujejo, pa se zdaj Slovenija po deležu deležu 13-letnikov, ki se pretepajo, uvršča v zgornji del lestvice, na deseto mesto.
Tudi znotraj te starostne skupine je razlika glede na spol - pretepa se skoraj 24 odstotkov slovenskih fantov, starih 13 let, in le sedem odstotkov deklic iste starosti. Razveseljiv pa je podatek, da je, glede na predhodni raziskavi, upadla množica deklet, ki sodelujejo pri trpinčenju vrstnic in vrstnikov. Zato pa se je povečal delež fantov, ki imajo takšna nagnjenja.
Posledice vrstniškega nasilja
Zdravniki in šolski psihologi opozarjajo, da lahko botruje vrstniško nasilje pri mladostnikih vrsti težav v duševnem zdravju, slabšemu učnemu uspehu, izostajanju od pouka, pa tudi poseganju po alkoholu, tobaku, prepovedanih substancah (droge, nevarna zdravila) ter še drugim oblikam tako imenovanega tveganega vedenja.
Zato v IVZ poudarjajo, da je treba takoj celovito ukrepati. Pri spopadu s temi pojavi bi morali sodelovati starši najstnikov, učitelji in drugi zaposleni v šolah, lokalne skupnosti in organizacije, ki lahko ponudijo primerno strokovno pomoč.
Nujni so preventivni programi
Prvi korak v boju zoper vrstniško nasilje med slovenskimi najstniki v šolah naj bi bili primerni promocijski in preventivnih programi, ki bi pomagali okrepiti pozitivno samopodobo vseh mladostnikov.
“Poglavitno je tudi prepoznavanje in zgodnje prepoznavanje znakov nasilj, saj so ti pri posameznih oblikah nasilja lahko zelo zakriti. V vseh okoljih je pomembno še, da v posebno strokovno obravnavo zajamejo tudi skupine otrok s tako imenovanim večjim tveganjem, kar strokovnjaki dobro vedo in so usposobljeni za njihovo prepoznavanje, ki je odvisno tudi od starosti, spola, posebnosti posameznega okolja,” ocenjuje Scagnetti. JA
