Učinkovito pomirja kašelj in celi rane

Slez je zdravilna rastlina iz družine slezenovk, katere korenino so cenili že v antiki. Zaradi uporabnih lastnosti so ga pogosto sadili tudi na vrtove. Je nezahtevna trajnica, ki ima rada vlažna tla, razmnožuje pa se s semeni ali delitvijo korenin. Zraste od 60 do 200 centimetrov visoko. Njegova korenina je vretenasta, močno razraščena, bela in mesnata, steblo pa pokončno in le malo razvejano. Prepoznamo ga po sivozelenih, nežno dlakavih listih ter belih ali rožnatih cvetovih, ki so združeni v socvetja in cvetijo od maja do avgusta.

Zdravilni deli

Pri slezu nabiramo korenine, liste in cvetove. Najpogosteje se uporabljajo korenine, ki jih izkopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko rastlina odcveti. Cvetove nabiramo med cvetenjem, liste pa v času, ko so dobro razviti. Nabrane dele sušimo v zračnem, senčnem prostoru, korenine pa lahko pred sušenjem narežemo na manjše kose. Posušene shranimo v dobro zaprtih posodah, zaščitene pred vlago in svetlobo.

Slez vsebuje veliko sluzi, poleg tega pa tudi škrob, sladkorje, pektine in druge snovi. Prav sluzi so najpomembnejše za njegovo uporabo v ljudskem zdravilstvu, saj ob stiku s sluznico ustvarijo zaščitni sloj. V preteklosti so ga uporabljali za različne težave, danes pa je najbolj poznan kot rastlina za blaženje draženja v ustih, žrelu in dihalih.

Kako in za kaj ga uporabljamo

Slez se tradicionalno uporablja predvsem za blaženje suhega kašlja ter pomirjanje razdražene sluznice ust in žrela. Uporabljamo ga tudi pri blagih prebavnih težavah, saj lahko sluzi zaščitno delujejo na želodčno in črevesno sluznico.

Za pripravo napitka iz korenine je primeren hladni namok. Žličko posušene, narezane korenine prelijemo s približno 250 mililitri hladne vode in pustimo stati nekaj ur oziroma po navodilih za uporabo. Nato precedimo in po potrebi rahlo pogrejemo. Podoben namok lahko pripravimo iz listov ali cvetov. Sluzi se dobro izločajo v hladni vodi, zato dolgotrajno kuhanje ni potrebno.

Ker lahko sluzi upočasnijo absorpcijo nekaterih zdravil, je priporočljivo med zaužitjem sleza in zdravil ohraniti časovni razmik, praviloma vsaj eno do dve uri.

Nezahteven tudi na vrtu

Slez je poleg uporabnosti tudi lepa okrasna rastlina, ki s svojimi visokimi stebli in nežnimi cvetovi popestri vrt. Najbolje uspeva na sončni do polsenčni legi in v dovolj vlažnih, rodovitnih tleh. Če mu namenimo dovolj prostora, bo na vrtu uspeval več let. Tako lahko združimo prijetno s koristnim: poleg okrasne vrednosti nam ponuja tudi dele rastline, ki jih lahko ob ustreznem času naberemo in posušimo za domačo uporabo.