V Izoli komaj lovijo korak z upokojevanjem in širitvijo dejavnosti
Izolska bolnišnica (SBI) ima na usposabljanju 47 specializantov. Te dni bo znano tudi, ali ji bo uspelo privabiti specialista urologa iz Srbije. Zlasti področje urologije je zaradi pomanjkanja zdravnikov v SBI slabo pokrito.
POMANJKANJE SPECIALISTOV> V usposabljanje specializantov so prisiljeni, saj se bo od letos do leta 2018 upokojilo 23 zdravnikov. Med slednjimi jih že zdaj približno tretjina dela v skrajšanem delovnem urniku zaradi delne upokojitve, nekateri prihajajo na delo le še občasno. Zdravniški zbornici (ZZ) so zaradi novih načrtov predlagali razpis še 45 specializacij.
Direktor SBI, Jani Dernič, med drugim omenja, da v za to predpisanem času Zdravniški zbornici (ZZ) sproti sporočajo, koliko potreb po razpisu novih specializacij ima SBI, saj je razpis slednjih v domeni ZZ.
Skladno s pravilnikom o vrstah in vsebini specializacij slednje razpisuje zdravniška zbornica (ZZ). Na glavni razpis (vsako leto februarja), po besedah Anice Radovac, vodje enote za kadrovske in strokovne zadeve v SBI, čaka tudi ta bolnišnica. Šele ob objavi razpisa je razvidno, koliko je ZZ spoštovala predloge s terena. Že od leta 2002, kar ZZ te specializacije razpisuje, iz vseh zdravstvenih zavodov dežujejo očitki na merila ZZ, saj slednja praviloma ne spoštuje perečih potreb na terenu. Zdravstvene organizacije menijo, da je ZZ preveč samosvoja, kar vpliva na pomanjkanje specialistov.
Znano pa je, kar poudarjajo domala v vseh zdravstvenih ustanovah, da ZZ praviloma nima posluha za potrebe po specialistih na terenu in nekaterih že leta ni razpisala, četudi je seznanjena s težavami, ki nastajajo zaradi njihovega pomanjkanja, še zlasti na ruralnih območjih države in v manjših zdravstvenih zavodih. V.d. strokovne direktorice SBI, mag. Edvina Gregorič, pa pojasnjuje: “V fazi specializacije za potrebe naše ustanove je skupaj 47 specializantov. Pri nas opravlja del tako imenovanega specialističnega kroženja 21 zdravnikov, v ljubljanskem UKC pa opravlja specializacije 26 zdravnikov.”
Gre za specializacije s področja patologije, interne medicine, anestezije, pnevmologije, ginekologije, interne, urgentne in fizikalne ter rehabilitacijske medicine, kirurgije, urologije, otorinolaringologije, pediatrije, plastične kirurgije, radiologije, nevrologije, okulistike, nuklearne medicine, revmatologije in nefrologije. Največ specializantov je na usposobljanju za področje interne medicine (sedmerica), sledijo tisti za pediatrijo, kirurgijo, nevrologijo, radiologijo in ginekologijo, za slabo polovico vseh specializacij pa se usposablja po en zdravnik.
Prihod najkasneje čez pet let
Po besedah Gregoričeve je zadnji od omenjenih specializantov na specializacijo odšel januarja, petnajst lani, deseterica pred dvema letoma, sedmerica leta 2008, deveterica leto poprej, preostali pa od leta 2004 do leta 2006. “V povprečju trajajo specializacije pet do šest let, tako da pričakujemo večje vračanje teh naših zdravnikov od leta 2013 do 2016,” ugotavlja sogovornica.
Poudarja, da se potrebi po specialistih v SBI zelo načrtno posvečajo, saj je to nujno zaradi razvoja stroke in tudi zaradi nadomeščanja zdravnikov, ki se bodo kmalu upokojili.
“Že zdaj je znano, da bo pogoje za upokojitev leto, pa tja do leta 2018 izpolnilo kar 23 zdravnikov. V skrajšanem delovnem času zavoljo delne upokojitve že zdaj dela šest zdravnikov, eden izmed naših specialistov opravlja delo le v obsegu 20 odstotkov, drugi specialist v obsegu 40 odstotkov, in še eden v polovičnem obsegu,” našteva Gregoričeva. Lani so se upokojili trije specialisti, vendar na podlagi pogodbe še delajo. Med pogodbeno zaposlenimi sta še dva specialista, ki sta se upokojila že pred leti. Lani pa so zabeležili tudi odhod enega od specialistov, saj se je zaposlil drugje, eden izmed specialistov pa je že dalj časa v bolniškem staležu.
Predlagajo še 45 specializacij
V.d. strokovne direktorice omenja, da je SBI že 30. septembra lani ZZ posredovala predlog za razpis skupaj 45 novih specializacij za nemoteno delovanje te ustanove v prihodnjih letih.
“Do tega števila smo prišli ob analiziranju podatkov odhoda zdaj zaposlenih zdravnikov specialistov v pokoj, pa tudi zaradi načrtovanega uvajanja novih dejavnosti. Naj omenim internistično onkologijo, urgenco, plastično kirurgijo,” našteva Gregoričeva.
Število utemeljuje še s predvidenim uvajanjem dvoizmenskega dela in hkrati širitvijo dejavnosti, kjer je to nujno za razvoj stroke (kot primer omenja radiologijo). “Zato načrtujemo nove specializacije na področju abdominalne kirurgije (dva specialista), anesteziologije (šest), gastroenterologije (eden), ginekologije (trije), interne medicine (pet), internistične onkologije (eden), nefrologije (eden), nuklearne medicine (dva), otorinolaringologije (dva), patologije (eden), pediatrije (dva), plastična kirurgija (dva), pnevmologija (eden), radiologija (dva), splošna kirurgija (pet), travmatologija (dva), urgentna medicina (pet) in urologija (dva).”
JA
