V pripeki ostanite v senci

BOLEZNI IN VROČINA> Zdravnik Mladen Gasparini opozarja na dejstvo, da je poletna visoka temperatura ozračja, ki jo spremljata še močna sončna pripeka in pogosto tudi visoka vlažnost zraka, dodatna obremenitev za vsak organizem, še zlasti za kardio-vaskularni sistem. “Prav zato srčno-žilnim bolnikom resno odsvetujemo izpostavljanje soncu zlasti med 10. in 16. uro, saj to povzroča organizmu dodaten napor. Tedaj priporočamo počitek v zračnem, a primerno ohlajenem prostoru,” svetuje zdravnik.

Ne plavati v vročini

Za te bolnike sicer priporočajo plavanje, vendar pa ne med najhujšo pripeko in tedaj, ko je temperatura ozračja najvišja. Plavat naj se odpravijo zjutraj ali zvečer, saj v tem času ni ekstremnih razlik med temperaturo vode in ozračja. “Vsaka menjava temperature je namreč stres za telo,” pojasnjuje Gasparini. “Ko človek razgret skoči v mrzlo vodo, krvni tlak nenadoma hitro poraste, to pa je hkrati za srce dodatna obremenitev. Prav zaradi takšnih napak prihaja poleti celo do infarktov in drugih resnih zapletov pri ljudeh, ki bolehajo na srcu in ožilju. Ni namreč zanemarljiv podatek, da se na vročini žile razširijo, še toliko bolj, ko se človek sonči. Če pa zatem skoči v mrzlo vodo, se žile nenadoma skrčijo in vsa kri preide v srce, ki jo mora tudi prečrpati. To pa je nenadoma že preveč, ko je srce že bolno …V najhujši pripeki odsvetujemo sončenje in kopanje tudi ljudem, ki imajo težave s krčnimi žilami, čeprav je zanje priporočljivo, če veliko plavajo, vendar pa v jutranjih ali večernih urah.”

Upoštevajte zdravnika

Gasparini omenja, da morajo kronični bolniki dosledno jemati predpisana zdravila, ki praviloma sicer ne vplivajo na presnovo, vendar pa morajo v vročini uživati več tekočine, kot pozimi. Zlasti starejši ljudje sčasoma izgubijo občutek za žejo, zato se morajo prisiliti uživati poleti več navadne vode, vsaj poldrugi liter na dan.

To je še posebej pomembno zato, ker telo zaradi potenja izgublja večje količine vode, kar lahko privede do dehidriranosti, lahko pa povzroča tudi dodatne zdravstvene zaplete (motnje ledvične funkcije, pojavijo se lahko težave s krvnim tlakom, omotico, slabost, slabša prekrvavljenost …). Le srčni bolniki, ki jim specialist kardiolog zaradi zdravstvenega stanja omeji uživanje tekočine, morajo dosledno upoštevati nasvete lečečega zdravnika. “Hkrati pa morajo kronični bolniki zaradi izdatnega potenja nadomeščati tudi sol v organizmu,” dodaja zdravnik. “Gre za nadomeščanje soli v hrani, na primer v juhah, vendar pa s soljo hkrati ne smejo pretiravati.”

Rekreacija v hladu

Glede prehrane svetuje lahke obroke z veliko zelenjave in sadja, ob tem pa ne kaže pozabiti na vsebnost sladkorja v sadju, kar morajo upoštevati zlasti diabetiki. “Nasploh velja nasvet, da poleti ni primerna težko prebavljiva, mastna, ocvrta in kalorična hrana,” opozarja Mladen Gasparini. “Ob tem je pomembno, da so vsa živila sveža, dobro prekuhana, pripravljena v primernih higienskih pogojih. Le tako ne bo prebavnih težav in podobnih zapletov.”

Rekreaciji, ki je za srčno-žilne bolnike odločilnega pomena, naj bodo namenjeni hladnejši deli dneva. Priporočljivo je pešačenje, kolesarjenje, plavanje, vendar v takšni meri, da je prijetno, ne prenaporno. “Organizem, ki se muči zaradi napora, s takšno rekreacijo nič ne pridobi, saj je stres, ki se ob tem sprošča, škodljiv. Napor naj omogoča prijetne sprostitve. Bolniki, ki imajo težave s krčnimi žilami, pa naj se ne bi sončili, še zlasti ne v času najhujše pripeke. Tedaj naj se zadržujejo v senci. Senca in bivanje v primerno (a ne pretirano) ohlajenih prostorih je priporočljiva za vse kronične bolnike. Če imajo klimatske naprave, je najpomembneje, da z njimi odstranjujejo zlasti vlago iz ozračja, temperatura pa naj bo le za kakšni dve do tri stopinje nižja od zunanje,” poudarja Mladen Gasparini. JA

Rekreacijo priporočajo zjutraj in zvečer