Slovenija med evropskimi državami z najvišjimi koncentracijami drobnih trdih delcev

Zdravje
, posodobljeno:

Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje, je pa veliko območij, predvsem mest, še naprej izpostavljenih zdravju škodljivemu onesnaženemu zraku, v analizi kakovosti zraka v letih 2022 in 2023 ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Slovenija se je uvrstila med države z najvišjimi koncentracijami drobnih trdih delcev (PM 2,5).

V Sloveniji zrak še ni tak, kot bi si želeli.
V Sloveniji zrak še ni tak, kot bi si želeli.Alenka Ožbot

KOEBENHAVN > V poročilu so predstavljeni uradni podatki o kakovosti zraka za leto 2022 in začasni podatki za lani. Analiza zajema 27 držav članic EU, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico, Turčijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Kosovo.

Standardi še niso izpolnjeni

Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje, vendar standardi EU še vedno niso izpolnjeni po vsej Evropi, so v sporočilu za javnost opozorili pri EEA.

Drobni trdi delci (PM 2,5) lahko zaradi svoje majhnosti potujejo globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje za bronhitis, astmo in pljučne bolezni.

Leta 2022 je dva odstotka evropskih meritvenih postaj zabeležilo koncentracije drobnih trdih delcev (PM 2,5) nad letno mejno vrednostjo EU, ki znaša 25 mikrogramov delcev na kubični meter. Vendar je bilo 96 odstotkov prebivalcev evropskih mest izpostavljenih koncentracijam, ki so presegale priporočeno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta znaša pet mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter.

PM 2,5 je oznaka za drobni delec s premerom 2,5 mikrometra ali manj. Izvirajo predvsem iz trdih goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje gospodinjstev, industrijske dejavnosti in cestnega prometa, so pojasnili. Zaradi majhnosti lahko potujejo globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje za bronhitis, astmo in pljučne bolezni. Kot opozarja EEA, imajo največji negativni vpliv na zdravje po Evropi.

Leta 2022 so bile najvišje koncentracije ozona v ozračju izmerjene v Srbiji, Italiji, na Cipru, v Švici in Sloveniji.

Najslabše je v Murski Soboti

Najvišje koncentracije drobnih delcev PM 2,5 v letu 2022 so bile zaznane v BiH, Severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji, na Poljskem in Kosovu ter v Sloveniji.

V Sloveniji so najnižjo vrednost delcev PM 2,5 izmerili na merilni postaji Iskrba (devet mikrogramov na kubični meter), najvišjo pa v Murski Soboti (21 mikrogramov na kubični meter). Na ostalih merilnih postajah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Ptuju, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju pa so se vrednosti gibale med 10 in 20 mikrogrami delcev PM 2,5 na kubični meter.

Dober zrak samo na Islandiji

Leta 2022 so bile koncentracije drobnih delcev nižje od priporočene vrednosti WHO samo na Islandiji. Vrednosti so se gibale od dveh do štirih mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter. EU si je v okviru zelenega dogovora zadala cilj, da bo prezgodnje smrti zaradi delcev PM 2,5 do leta 2030 znižala za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Svet EU in Evropski parlament sta februarja letos dosegla začasni dogovor o zvišanju standardov EU glede kakovosti zraka, s katerim se želi standarde EU približati smernicam WHO, so še spomnili pri EEA.

Največ težav z ozonom v Srbiji, Italiji, na Cipru, v Švici in Sloveniji

Poročilo je med drugim obravnavalo tudi ravni ozona v ozračju. Kar 94 odstotkov mestnega prebivalstva je bilo izpostavljenega ravnem ozona, ki presegajo smernice WHO (100 mikrogramov na kubični meter).

Leta 2022 so bile najvišje koncentracije tega onesnaževalca izmerjene v Srbiji, Italiji, na Cipru, v Švici in Sloveniji. V Sloveniji so se vrednosti gibale med 112 in 143 mikrogrami na kubični meter.