V ustih se skrivajo sprožilci vrste bolezni
Na slabo zdravje v ustni votlini opozarja že slab zadah, ki ga ni mogoče prikriti. Ne le zdravi zobje, k dobremu zdravju ustne votline sodijo tudi zdrave dlesni, jezik ... Zdravje se prične v ustih, opozarjajo zobozdravniki in dodajajo, da je splošno dobro zdravje odvisno od zdrave ustne votline. Zato je treba za ustno votlino enako skrbeti kot nasploh za zdravje.
Zlasti starejši to radi zanemarjajo. K sreči mlajše na ustno higieno navajajo že v osnovni šoli, kjer s pomočjo zdravstvene preventive skrbijo za ščetkanje in fluorizacijo zob.
Ozaveščanje o skrbi za ustno higieno je nujno v vseh obdobjih življenja, menijo stomatologi, zato organizirani v sklopu Slovenskega zdravniškega društva in zbornice večkrat na leto pripravijo poljudne napotke in nasvete za prebivalstvo.
Nevarne in drage bolezni
Parodontalna bolezen je kronično vnetje v območju dlesni. Za njo najpogosteje obolevajo starejši od 40 let. Vnetje prizadene obzobna tkiva, mehka in trda tkiva okoli zoba na predelu, kjer je zob pričvrščen v kost. Bakterije v mehkih in trdih zobnih oblogah na robu dlesni okrog zoba sprožijo vnetje tkiv. Največji vpliv parodontalne bolezni se zrcali v srčno-žilnih boleznih in diabetesu.
Dobro zdravje ustne votline je porok za kakovostno življenje in hkrati pokazatelj blagostanja družbe nasploh. Gre za temeljno človekovo pravico in za del splošnega zdravja, ki se prične v ustih, meni doc. dr. Marjan Premik iz stomatološke sekcije SZD.
“Glede na stroške zdravljenja so bolezni ustne votline četrta najdražja skupina bolezni. Zobni karies pesti glavnino odraslih, zlasti pa otroke. Posledice kariesa so lahko tudi bolniški dopusti zaradi pojava mnogih drugih kroničnih bolezni. Bolezni obzobnih tkiv pa so poglavitni vzrok za izgubo zob,” svari Premik.
Ustno votlino napada tudi rak
V ustni votlini se pogosto pojavlja tudi rak. Ta vrsta raka je po pogostosti v razvitem svetu na osmem mestu, pri nas kar na šestem pri pogostosti rakavih obolenj. Z vidika zdravljenja in stroškov zanj gre za eno najdražjih rakavih obolenj.
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 250 bolnikov z rakom v ustni votlini, 50 življenj zaradi njega ugasne. Izid zdravljenja je odvisen od čim zgodnejše prepoznave in začetka zdravljenja.
Stomatološka sekcija SZD in odbor za zobozdravstvo pri ZZ opozarjata odgovorne za zobozdravstvo, da potrebujemo ekonomski model ustnega zdravja, usklajen s prispevkom stroke k skrbi za zdravje. Zagovarjata okrepitev sodelovanja in partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Sodelovanje naj temelji na znanosti in dostopnem ekonomskem modelu za ustno zdravje, ki mora omogočiti boljšo dostopnost ljudi do oralnega zdravja.
Po statističnih podatkih kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra 80 odstotkov raka v ustni votlini odkrijejo že zobozdravniki v svojih ambulantah. Najpomembnejša dejavnika tveganja za tega raka sta kajenje in alkohol. Vzrok za pozno prepoznavanje pa tiči v obnašanju ljudi - tisti, ki redno kadijo in pijejo, le redko ali sploh ne obiskujejo zobozdravnika.
Vplivi na nosečnost, srce in ožilje
Infekcije v ustni votlini pri nosečnici botrujejo prezgodnjemu porod in nizki porodni teži otroka. Hkrati so dejavnik tveganja za otroka, da bo kot odrasel prej zbolel za boleznimi srca in ožilja.
Srčno žilne bolezni in zdravstveni zapleti zaradi njih so poglavitni vzrok za smrt prebivalcev v razvitem svetu. Med resnimi dejavniki tveganja je zlasti parodontalna bolezen. Raziskave potrjujejo, da je pri ljudeh, ki bolehajo za parodontalno boleznijo, grožnja za nastanek srčno-žilnih zapletov dvakrat večja kot pri preostalih.
Paradontalna bolezen je z zapleti na srcu in ožilju povezana zaradi pojava odebeljene stene karotidne arterije. To potrjuje ena najnovejših tujih raziskav, opravljena med ljudmi, starejšimi od 50 let. Raziskava navaja, da se zadebeljena karotidna arterija najpogostejša pri ljudeh s parodontalno boleznijo, ki imajo prav zato v ustih veliko patogenih paradontalnih bakterij.
Po podatkih nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ) dela v Sloveniji 1360 zobozdravnikov, ki so temeljni skrbniki zdravja ustne votline. Vsako leto opravijo več kot dva milijona pregledov in tri milijone stomatoloških posegov, od tega 900.000 zalivk in storitev s področja endodontije, 256.771 parodontoloških posegov, 234.000 puljenj zob. Izdelajo še 34.000 snemljivih protez in 210.000 fiksnih protetičnih izdelkov, 29.088 ortodontskih aparatov in opravijo več kot 1,3 milijona drugih posegov na zobovju.
Zadebeljena stena karotidne arterije pa lahko sproži srčni infarkt in botruje nastanku še vrste drugih zapletov na ožilju.
K nastanku paradontalne bolezni pripomore tudi sladkorna bolezen. Gre za kronično bolezen z značilno povišano koncentracijo glukoze in nizko koncentracijo insulina v krvi.
Pomen preventive
Po oceni Sabine Markoli, predsednice odbora za zobozdravstvo ZZ, se je pri nas zadnja desetletja sicer izboljšalo zdravje ustne votline pri glavnini mlajših prebivalcev, vendar so te bolezni pri nas in nasploh v razvitem svetu še vedno velik javno-zdravstveni problem. “Ustno zdravje otrok v razvitih državah se je izboljševalo ob boljši zobozdravstveni oskrbi in vpeljavi preventivnih programov zoper bolezni ustne votline,” ocenjuje Markolijeva. “Zaslugo za to ima tudi načrtna promocija ustnega zdravja,” ocenjuje Markolijeva.
Omenja še učinkovito predporodno preventivno dejavnost v zobozdravstvu, namenjeno nosečnicam. Da je to koristno, potrjujejo raziskave pri nas in v tujini. “Zobozdravstvena preventiva, ki se prične že pred rojstvom in poteka v otroštvu ter dobi odraščanja, je pomembni del celovite skrbi za ustno zdravje prebivalstva,” poudarja Sabina Markoli.
JASNA ARKO