Varčujejo in upajo, da jim bo virus prizanesel
Sezona gripe se še ni začela, nikjer po Evropi še ne zaznavajo njenega širjenja. Pri nas se običajno začne širiti konec decembra in v januarju, največ ljudi zanjo oboli februarja in marca. Zdravniki zoper gripo še vedno cepijo vse, ki se bi radi zaščitili pred okužbo.
Bolezen še vedno velja za resno in ima lahko pri manj odpornih nevaren izid. Letošnje cepivo vsebuje sevA California H1N1, A Texas H3N2 in B Massacussetts.
Čeprav se med ljudmi pojavlja veliko pomislekov zoper cepljenje, zdravnik epidemiolog Boris Kopilović iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) poudarja, da je cepivo varno.
Znaki gripe so glavobol, pekoče grlo in kašljanje, nahod, bolečine v mišicah in sklepih, oslabelost in utrujenost ter povišana telesna temperatura. Ta je prve tri dni lahko zelo visoka. Bolnik naj počiva v postelji, uporablja robčke za enkratno uporabo, si pogosto umiva in razkužuje roke, prostor pa mora pogosto prezračiti. Če temperatura po treh, štirih dneh ne upade, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Cepivo je preverjeno
Kopilović pravi, da je cepljenje edina preizkušena zaščita pred gripo. “Slovenija kupuje cepivo, tako kot druge države, vselej pri za to pooblaščenih proizvajalcih. Cepivo je deležno preverjanja in si mora pridobiti za to predpisani certifikat,” dodaja.
Letošnje cepivo vsebuje tri seve virusov gripe - kombinacijo zaščite pred tistimi virusi, ki naj bi to zimo razsajali. Vsako leto se virusi gripe spreminjajo in mutirajo, zato razsaja vsako leto drugačna kombinacija virusov gripe. Cepivo za severno poloblo vsakič izdelajo na podlagi izkušenj z južne - kjer gripa razsaja pol leta prej.
Letošnje cepivo vsebuje sev A California H1N1, A Texas H3N2 in B Massacussetts. To cepivo, tako Kopilović, priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Slovenija ga je 100.000 odmerkov uvozila iz Francije.
Priporočila za cepljenje
Cepljenje zdravniki zlasti priporočajo ostarelim (starim nad 65 let), kroničnim bolnikom z boleznimi pljuč, srca, ledvic, sladkorno boleznijo, imunsko pomanj-kljivostjo in rakavim bolnikom. Priporočajo ga tudi ljudem, ki imajo pri delu veliko opraviti z ljudmi, delajo na terenu, pa tudi šolarjem in majhnim otrokom.
Cepljenje odsvetujejo ljudem, ki so alergični na cepivo (še zlasti, če so alergični na jajca) in ljudem, ki prestajajo akutno vročinsko stanje s povišano telesno temperaturo.
Cepivo potrebuje čas, da se v organizmu razvije odpornost na okužbo z virusom gripe, kar traja teden do 14 dni. Zato naj bi se cepljeni dva tedna izogibal stikom s prehlajenimi ljudmi in poskrbel, da se sam ne prehladi.
Pandemija se lahko pojavi
Že nekaj let zapovrstjo ni bilo velike pandemije gripe, kot se jih spominjamo v preteklosti, ko so se ciklično vrstile - na deset, dvajset let - in je kosila tudi smrt. Sogovornik omenja, da gre za cikluse, vendar pri tem ni pravila, na koliko let natančno se pojavljajo. Že več let znanstveniki pričakujejo obsežnejšo pandemijo gripe, ne vedo pa, kdaj natančno bo nastopila.
Zadnja leta epidemije gripe niso bile hude niti po razsežnostih niti glede zapletov in posledic.
Splošna kriza je, kot kaže, posegla tudi v odločitev za plačilo cepljenja za lastne zaposlene v delovnih okoljih, kjer imajo terensko delo in veliko stikov z ljudmi. Zato je letos zanimanje za cepljenje v teh okoljih občutno manjše od preteklih let, čeprav je pri njih večja bojazen za okužbo in njeno prenašanje. Odrasli plačajo za cepljenje dvanajst evrov, starejši od 65 let in kronični bolniki pa sedem evrov. Nihče pa še ni natančno izračunal, koliko stane - v primerjavi s stroškom za cepljenje - množičnejša odsotnost zaradi gripe obolelih zaposlenih, ki jih bolezen prikuje na posteljo za vsaj teden dni.
Mnogi varčujejo ...
Tudi to prispeva k odločitvi, da se je doslej za cepljenje odločilo manj ljudi kot v enakem obdobju lani in pretekla leta. Pa ne gre le za posameznike, temveč tudi za varčevanje v podjetjih, ki so doslej svojim zaposlenim plačala cepljenje.
Gre za dejavnosti, kjer imajo zaposleni veliko stikov s strankami in kjer zaposleni veliko delajo na terenu ter so izpostavljeni težjim vremenskim razmeram.
Kopilović dodaja, da ob tem radi pozabljamo, da je lahko gripa tudi nevarna bolezen, saj za njo ljudje še vedno tudi umirajo. Med žrtvami po svetu so manj odporni z načetim imunskim sistemom (ostareli, majhni otroci, nosečnice) in kronični bolniki.
Gripa je pogosto povezana tudi z zapleti, pogosto ji sledi pljučnica. Ta je lahko za ostarele in malčke usodna. “Zato cepljenje tudi tako priporočamo,” dodaja sogovornik. “Strah pred neželenimi reakcijami je pogosto pretiran, saj cepljenje mine po manjši rdečini in bolečini na mestu vboda in nekajdnevni splošni utrujenosti. Že dolgo ni poročil o hujših reakcijah. Cepljenje prihrani zaplete z zdravjem, ki se lahko pojavijo, ko zbolimo za gripo.”
JASNA ARKO
