Večina okuženih se bolezni sploh ne zaveda, zato je ključno testiranje

LJUBLJANA > Letošnji svetovni dan hepatitisa je potekal pod sloganom Zlomimo hepatitis. V letu 2024 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da so postali po epidemiji covida-19 virusni hepatitisi ob tuberkulozi najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni.

Večina okuženih se bolezni ne zaveda, saj je brez simptomov

Vsako leto terjajo 1,3 milijona življenj, 700.000 zaradi odpovedi delovanja jeter in pol milijona zaradi primarnega raka jeter, je na nedavni novinarski konferenci pred svetovnim dnevom poudarila vodja ambulante za virusne hepatitise na ljubljanski infekcijski kliniki Mojca Matičič. Kot je poudarila, je rak jeter šesti najpogostejši rak na svetu, tretji najpogostejši s smrtnim izidom in edini rak, ki v zadnjih desetih letih narašča. V Evropi je deset milijonov ljudi kronično okuženih s hepatitisom B, še devet milijonov pa s hepatitisom C. “Le slaba četrtina okuženih se tega zaveda, manj kot deset odstotkov ljudi se zdravi. Torej le devet odstotkov vseh okuženih je danes že pozdravljenih,” je dodala Matičič.

Vsakdo naj bi se enkrat v življenju testiral na hepatitis C in tudi na hepatitis B, če ni cepljen.

Med letoma 2022 in 2024 so infektologi v Sloveniji odkrili 36 primerov raka jeter pri ljudeh z diagnozo hepatitisa. Od leta 2011 do 2021 je rak jeter v Sloveniji narasel za 40 odstotkov.

V Sloveniji je na podlagi statističnih ocen prisotnost hepatitisa C v populaciji okrog 0,07 odstotka in je druga najnižja prisotnost v Evropi, takoj za Nizozemsko. Kljub temu pa je, kot pojasnjuje Matičič, v Sloveniji s hepatitisom C najbrž okuženih še med 1100 in 1300 ljudi. Ti se okužbe ne zavedajo, saj okužba dolgo večinoma poteka brez simptomov in težav.

Mojca Matičič

vodja ambulante za virusne hepatitise na ljubljanski infekcijski kliniki

“Med okuženimi je veliko takih, ki imajo dejavnike tveganja za okužbo in bi se morali nujno čim prej testirati, ker je velika verjetnost, da so okuženi in jih lahko pozdravimo.”

“Med okuženimi je veliko takih, ki imajo dejavnike tveganja za okužbo in bi se morali nujno čim prej testirati, ker je velika verjetnost, da so okuženi in jih lahko pozdravimo. Hkrati pa je precej tudi takih, ki nimajo dejavnikov tveganja, pa so tudi lahko okuženi. Zato infektologi vabimo prav vse, ne samo tiste z dejavniki tveganja ali z nekim dogodkom, ki se ga historično spomnijo iz svojega življenja, da bi lahko predstavljal tveganje, da se testirajo na hepatitis C,” je dejala. Po njenih besedah naj bi se vsakdo enkrat v življenju testiral na hepatitis C in tudi na hepatitis B, če ni cepljen.

Pojasnila je, da bo letos jeseni izšel posodobljen kodeks EU za boj proti raku, namenjen splošni populaciji. Pri njegovi pripravi so po besedah Matičič sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, ki so skupaj s kolegi iz Švice prvič v zgodovini pripravili priporočila za presejanje glede virusnih hepatitisov B in C in za preprečevanje raka na jetrih. “Moj napotek ljudem je, imejte se zdravi radi, skrbite za zdravje in se enkrat v življenju testirajte,” je pozvala.

0,07

odstotka je v Sloveniji na podlagi statističnih ocen prisotnost hepatitisa C v populaciji

Tudi zdravljenje je na voljo vsem

Predsednik društva Slovenija HEP Marko Korenjak je testiranje prav tako priporočil vsem, saj “oboleli nimajo simptomov, dokler se bolezen ne razvije do hujše oblike, kot je rak na jetrih”. Skupaj z društvom na testiranje še posebej poziva ljudi, ki so bili vpleteni v kakšno tvegano dejavnost ali imajo občutek, da bi lahko bili okuženi. Kot dejavnike tveganja za okužbo s hepatitisom je Matičič navedla injiciranje drog, transfuzijo krvi pred letom 1993 ter večje posege, kot so neprofesionalni pirsingi in tetovaže. Slovenija se več let uvršča v vrh svetovnega boja proti hepatitisom, tako se primerja z Avstralijo in Veliko Britanijo. Testiranje je namreč na voljo vsem, prav tako zdravljenje z naprednimi zdravili, ki ne povzročajo stranskih učinkov, je še izpostavil Korenjak.

Marko Korenjak

predsednik društva Slovenija HEP

“Testiranje bi priporočil vsem, saj oboleli nimajo simptomov, dokler se bolezen ne razvije do hujše oblike, kot je rak na jetrih.”