Velika grožnja zdravju: bakterije, odporne na antibiotike

Sporočilo letošnjega Svetovnega tedna ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih (WAAW - World Antimicrobial Awareness Week) je zato bilo: Pravočasno spremenite navade. Ukrepajte zdaj! Gre za poziv k nujni spremembi pristopa skupnosti k problemu odpornosti na protimikrobna zdravila. Zaradi vse večje grožnje zdravstvenemu sistemu je Evropska komisija letos zavezala vse države članice, da do marca 2024 oblikujejo, objavijo in pričnejo izvajati nacionalni akcijski načrt za boj proti odpornosti na protimikrobna zdravila.

Eden največjih javno- zdravstvenih izzivov 21. stoletja

Pojav in širjenje patogenov, ki so odporni na antibiotike in druga protimikrobna zdravila, resno ogrožata preprečevanje in zdravljenje običajnih okužb ter izvajanje rutinskih medicinskih posegov, pri katerih so za uspešen poseg poskrbela ravno tovrstna zdravila. Z drugimi besedami, razvoj odpornosti mikrobov na antibiotike kot ostala protimikrobna zdravila je zaradi prekomernega in nepravilnega jemanja teh zdravil eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja.

4,95

milijona smrti je bilo leta 2019 po vsem svetu povezanih z bakterijsko odpornostjo na protimikrobna zdravila

V letu 2019 je bilo po vsem svetu skoraj pet milijonov smrtnih primerov povezanih z bakterijsko odpornostjo na protimikrobna zdravila (AMR - Antimicrobial Resistance). Po ocenah bo odpornost na protimikrobna zdravila do leta 2050 povzročila kar deset milijonov smrti po vsem svetu, kar je večje od števila ljudi, ki trenutno umirajo zaradi raka. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2021 glede na leto 2020 ponovno opazna višja bolnišnična poraba zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb. Leta 2020 je bilo po nekajletnem trendu stagnacije, ki smo ga na bolnišnični ravni opažali od leta 2015, porabljenih najmanj zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb od leta 2003, kar lahko pripisujemo razmeram med pandemijo COVID-19.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva k celostnemu pristopu, ki je bolj osredotočen na človeka, da bi povečali ozaveščenost in razumevanje odpornosti na protimikrobna zdravila med prebivalstvom, pa tudi med odločevalci, s ciljem reševanja tega javno-zdravstvenega problema. Tak pristop namreč postavlja ljudi, njihove potrebe in enakopraven dostop do zdravstvenega varstva v središče odziva na odpornost, da bi premaknili pristop obravnave odpornosti z izključno biološkega pojava na upoštevanje potreb in izzivov ljudi in bolnikov, ki iščejo zdravstvene storitve za ublažitev njenega vpliva, ter opremili oblikovalce politik v zdravstvenem sektorju na državni ravni s temeljnim paketom ukrepov za obvladovanje odpornosti, osredotočenim na ljudi, ki bo usmerjal oblikovanje in določanje prednostnih nalog ob upoštevanju izzivov, s katerimi se ljudje pri odpornosti na protimikrobna zdravila soočajo.

Po ocenah bo odpornost na protimikrobna zdravila do leta 2050 povzročila kar deset milijonov smrti po vsem svetu, kar je večje od števila ljudi, ki trenutno umirajo zaradi raka.

Odgovornost celotne družbe

Lani je Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami opredelila odpornost na protimikrobna zdravila kot eno od treh največjih groženj zdravju. Zaradi takšnih trendov so v Resoluciji Evropskega parlamenta o ukrepih EU za boj proti odpornosti z dne 1. junija 2023 pozvane države članice, da do 1. marca 2024 oblikujejo, objavijo in izvajajo nacionalni akcijski načrt za boj proti odpornosti na protimikrobna zdravila s pristopom “eno zdravje”.

Zaradi takšnih trendov Svetovna zdravstvena organizacija vseskozi poudarja pomen odgovorne rabe protimikrobnih zdravil, kar pomeni multidisciplinarni pristop pri obravnavi protimikrobnih zdravil, ki spodbuja njihovo odgovorno uporabo.

Glive, ki predstavljajo največjo grožnjo

WHO je zaradi vse večje odpornosti mikroorganizmov na protimikrobna zdravila na seznam uvrstila spisek gliv, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi in opozorila na njihovo odpornost na antimikotike (zdravila proti glivnim okužbam) ter njihovo vse večjo razširjenost. Na omenjenem seznamu so patogeni, kot so Candida auris, ki je zelo odporna na zdravila in je povzročila številne epidemije v bolnišnicah po vsem svetu, pa tudi Cryptococcus neoformans, Aspergillus fumigatus, ki povzroča bolezen aspergilozo, ki prizadene pljuča, in Candida albicans. Nato glive iz rodu Mucorales, ki vsebuje glive, ki povzročajo zigomikozo oziroma t.i. črno glivo - okužbo, ki se je med pandemijo COVID-19 hitro širila med hudo bolnimi ljudmi.

“Ključno je spodbujanje razvoja in dostopnosti medicinskih protiukrepov, pomembnih za boj proti protimikrobni odpornosti, vključno z novimi in starimi protimikrobnimi zdravili in diagnostiko proti odpornim povzročiteljem bolezni na sistemski ravni,” poudarja dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Ohranjanje učinkovitosti protimikrobnih zdravil je izjemnega pomena tudi za stabilnost zdravstvenega sistema, saj ima odpornost resne posledice na izide zdravljenja okužb in finančni vidik zdravstvenega sistema. Zato je preprečevanje odpornosti odgovornost celotne družbe. To se po mnenju strokovnjakov doseže s preventivo, ki vključuje: odgovorno vedenje, higieno, vzgojo, upoštevanje priporočil za cepljenje proti nalezljivim boleznim, še posebej pa odgovorno predpisovanje in uporaba protimikrobnih zdravil ter obvladovanje odpornosti na protimikrobna zdravila. Specialistka splošne medicine Danica Rotar Pavlič poudarja, da se je glede jemanja antibiotikov treba posvetovati z zdravnikom, saj jemanje po lastni presoji, ki ga mnogi prakticirajo, vodi do odpornosti proti antibiotikom.

Protimikrobna zdravila so zdravila, ki delujejo proti okužbam, ki jih povzročijo bakterije, virusi, glive in paraziti.

35.000

ljudi vsako leto v EU umre zaradi okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike

Infektologinja dr. Mateja Logar poudarja pomen izobraževanja strokovne in laične javnosti o odgovorni rabi protimikrobih zdravil za ohranjanje njihove učinkovitosti.