Virusi so trdoživi
Nedavno je odjeknila novica o morebitni novi grožnji za zdravje - novi različici virusa ptičje gripe, za katero obolevajo ptice. Ker se slednje selijo, obstaja bojazen, da bodo ta virus zanesle po svetu. Širjenje okužbe med perjadjo lahko povzroči resnejše težave, čeprav prve ocene navajajo, da za ljudi virus naj ne bi bil nevaren.
NOVI VIRUSI> Nova različica virusa ptičje gripe se je pojavila na Kitajskem in v Vietnamu. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je opozorila, da se je na tamkaj pojavila nova vrsta virusa H5N1, ki povzroča ptičjo gripo. Ta lahko sproži novo širjenje te nevarne bolezni. V FAO, sedež ima v Rimu, ocenjujejo, da bi bil ta virus lahko odporen na doslej znana cepiva.
Širjenje virusa po Vietnamu neposredno ogroža Kambodžo, Tajsko, Malezijo, korejski polotok in Japonsko. Iz Azije bi se lahko razširil s selitvijo divjih ptic. FAO poziva k visoki stopnji pripravljenosti, saj bi lahko, podobno kot virus iz leta 2009, povzročil pandemijo.
Znanstveniki nenehno opozarjajo na porajajoče se nove nalezljive bolezni, ki jih povzročajo nove, do nedavna neznane bakterije, virusi, glive in enoceličarji. Izbruhnejo lahko tam, kjer jih doslej niso poznali, ali so bile redke. Zadnja leta se pojavljajo v gosto naseljenih krajih in tam, kjer je značilna velika mobilnost prebivalstva. Tretjina teh bolezni je vektorskih - prenašajo jih komarji, muhe in klopi.
V Evropi se že pojavljajo vročica zahodnega Nila (West Nile Desease), čikungunija, lejšmanioza in denga. Nekatere vrste bolezni so se v Evropi pojavljale že tudi v preteklosti, a smo jih s primernimi ukrepi uspeli izkoreniniti (malarija), druge - bolezni tropskega ali subtropskega pasu - se širijo v naše podnebne pasove ali jih k nam prinašajo popotniki. Na večino je stroka že pripravljena, terjajo pa hitro ukrepanje tako s pomočjo zdravstvenih in ukrepov za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
Strokovnjaki za zdaj dopuščajo tudi možnost, da bi se s tem novim virusom teoretično lahko okužili tudi ljudje, zato so ukrepi zoper to nujni. Poseben problem pri prenosu virusa so namreč tako imenovane prostoživeče divje ptice selivke. Kako bo vreme vplivalo na morebitni pojav te bolezni med temi pticami, še ni znano.
Ker pa dandanes nasploh razdalje niso več tako nepremostljive in postajajo vse krajše, nas čaka tudi zaradi tega še veliko dela glede primernega ukrepanja. Problem pri tem virusu je namreč dejstvo, da naj bi bil odporen na že narejena cepiva. Če je to res, bo treba čim prej izumiti novo.
Dodajmo pa, da je možnost za okužbo ljudi dokaj majhna, še zlasti v razvitem svetu, kjer ljudje in perjad ne živijo v istih prostorih.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
