Vitamin D je treba jemati redno in v primernih odmerkih

Vitamin D je najbolj poznan po svoji vlogi pri zdravju okostja, vse bolj pa se poudarja tudi njegov pomen za delovanje imunskega sistema in mišic. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi vitamin D nastaja v koži, med novembrom in aprilom pa je intenziteta UV-B žarkov v Sloveniji prenizka, zato je takrat glavni vir vitamina D prehrana. Ker običajna prehrana vsebuje le nekaj mikrogramov vitamina D na dan, je za večino prebivalcev v tem obdobju smiselno dodajanje vitamina D s prehranskimi dopolnili ali zdravili, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.

Priporočeno dnevno dodajanje

Raziskave so v preteklosti pokazale, da ima v jesensko-zimskem obdobju pomanjkanje vitamina D kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije. Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki so bile objavljene lani, zdravim odraslim do 65. leta v obdobju od oktobra do aprila priporočajo dnevno dodajanje od 800 do 1000 IE oz. od 20 do 25 mikrogramov vitamina D, starejšim od 65 let pa od 1000 do 2000 IE oz. od 25 do 50 mikrogramov.

Znak pomanjkanja vitamina D so tudi bolečine v mišicah in kosteh.

Foto: Profimedia

Inštitut je obseg dopolnjevanja prehrane z vitaminom D pri odraslih preverjal v okviru novo vzpostavljenega monitoringa Nutri-PLUSE. Preliminarni rezultati raziskave, v okviru katere so med junijem 2025 in marcem 2026 anketirali več kot 1600 odraslih prebivalcev, kažejo, da je v zadnjem letu samostojne pripravke vitamina D vsaj občasno uporabljala približno polovica odraslih, ob upoštevanju večkomponentnih izdelkov pa okoli 70 odstotkov. Rezultati kažejo, da mnogi vitamina D ne dodajajo redno, da nekateri uporabljajo prenizke, drugi pa previsoke odmerke, in da delež uporabnikov spomladi upade še pred koncem obdobja, ko je dodajanje priporočeno, so navedli.

Precejšnja sezonska nihanja

Dodajanje vitamina D je pogostejše med ženskami kot med moškimi in med starejšimi odraslimi. V skupini starih od 60 do 70 let vitamin D dodajata skoraj dve tretjini, med mladimi odraslimi pa manj kot polovica, je poudaril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. “Opažamo tudi precejšnja sezonska nihanja. Decembra je vitamin D uporabljalo precej več odraslih kot marca, čeprav smernice priporočajo dodajanje vse do konca aprila. Mnogi z dodajanjem torej prenehajo prezgodaj,” so njegove besede povzeli na inštitutu.

Najbogatejši naravni vir vitamina D so mastne ribe, kot je denimo losos.

Foto:

Ugodni učinki

V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D. Ta namreč uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic, poudarjajo na NIJZ. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Študije dokazujejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v veliki meri značilno za slovensko populacijo. • sta, nr