Vrane se selijo tudi v mesta
Vrane so v mestih vse pogostejše prebivalke, pa tudi vse agresivnejše so. Srečujemo jih ne le v parkih, temveč tudi na parkiriščih, kjer na avtomobilih povzročajo tudi škodo. Zaletavajo pa se tudi v okna in vrata hiš, tako da postajajo vse hujša nadloga, ki povzroča škodo.
V javnosti se pojavljajo tudi poročila o napadih vran v večjih mestih pri nas in pri sosedih. Tudi v Kopru je vran vse več, kar dokazuje posnetek, na katerem se vrana na strehi avtomobila hrani z ujeto podgano. Večina bržkone ne ve, da je vrana mesojeda ptica. Vrana (Corvus corax) spada v red ptic pevk, v rod krokarjev in vran. Razširjena je po vsej Evropi, razen v jugovzhodnem delu Velike Britanije in na Švedskem, Nizozemskem ter v Belgiji. Živi tudi pri nas, najraje gnezdi v bukovih krošnjah, v gorah tudi v skalovju, v mestih in primestjih pa tudi v objektih. Gnezdo iz suhljadi je veliko, postelje ga s travo, mahom, lišaji, dlakami in volno. Od februarja do aprila znese samica pet do šest jajc zelenomodre barve s temno rjavimi lisami. Vali 20 do 23 dni.
Vrana in krokar se hranita z vsem, od žuželk, črvov, polžev, školjk, majhnih živali, mrhovine, do semen in žitaric. Rada imata hrano, ki jo najdeta ali ulovita. Krokar je malce večji od vrane, ki je pri nas največja ptica pevka z okornim, močnim kljunom ter sivo-črnim perjem, velika do 64 centimetrov. Vrane povzročajo škodo na kmetijskih kulturah, saj se hranijo s pridelki. Hkrati pa s prebivanjem ob ljudeh zaradi svojega načina življenja in onesnaževanja okolja povzročajo težave vsem, ki skušajo ohranjati urbano higieno, kulturne in druge spomenike in nasploh mestne objekte.
Ta ptica postaja ena najpogostejših in najštevilnejših v naših mestih. Ker se združujejo v jate, povzročajo hrup, ki je za mnoge moteč, še zlasati v bližini bolnišnic, šol, knjižnic. V urbanih središčih so se vrane prilagodile okolju in zasedle ekološko nišo, na ta način skušajo ohraniti vrsto. Problemi se pojavijo, ko se preveč približajo objektom in ljudem, postanejo moteče, povzročajo škodo, saj imajo močan kljun in kremplje. Tudi lastnik avta na posnetku bržkone ni bil vesel, ko je našel na strehi vozila ostanke vranje pojedine in morda praske na pločevini.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
