Vročina prija insektom

BIVANJE> Mokrica (Porcellio scaber), ki ji pravimo tudi prašiček, spada med suhozemne enakonožne rakce. Ima značilno ploščato členjeno telo, ki ni pokrito s prevleko za zaščito pred izsušitvijo. Nezaščiten je tudi dihalni sistem, zato potrebuje vlago. V suhih prostorih pogine v nekaj urah. Pri nas so najpogostejše vrste Oniscus assellus, Armadillidium vulgare in Porcellio scaber. Ploščato telo je sive do temno rjave barve. Živijo pod listjem, mahom, kamenjem, razpadajočim in trhlim lesom, v kamnitih zidovih, jamah, okoli hiš, po vrtovih, kleteh, jaških, pretočnih ceveh, zbiralnikih meteornih voda in vlažnih zgradbah. Žival ni škodljiva. Pogostost pojavljanja je odvisna od vremena, včasih se zelo razmnožijo in je nujno zatiranje.

Preseneti nas lahko žival iz vrst stonog, imenovana železna kačica (Pachyjulus sp.). Gre za vegetarijansko vrsto črne svetleče barve, dolgo do pet centimetrov. Če jo dražimo, se zvije v klobčič in izloča smrdljivo tekočino. Živi pod kamni, redkeje v kleteh, greznicah, delih kanalizacije. Povzroča neugodje in smrdi.

Škorpijon je precej sploščen insekt. Telo je razdeljeno v dva dela. Prednjega tvori oprsje iz enega dela, nanj so pritrjeni štirje pari okončin, ki služijo za gibanje. Na prednjem delu ima dva izrastka v obliki klešč. Zadek je oblikovan v gibljiv rep v navpični smeri, sestavljen iz praviloma šestih členov. Zadnji člen, imenovan telson, je organ s strupno žlezo. Zelo dobro plezajo in so zelo gibljivi, nobena razpoka ali skrit kotiček zanje ni nepremagljiv. Evropski škorpijoni, razen vrste v Španiji, domala niso strupeni za človeka. Redko je njihov pik podoben piku ose. Pik afriških in ameriških sorodnikov pa povzroča pri človeku težje motnje, pori občutljivih ljudeh in otroci celo smrt.

Problemov z insekti ne bo, če okolico hiše in zgradbo dobro vzdržujemo. Seveda lahko vselej naletimo na žival, ki k nam po nesreči zaide. Takrat se, skladno z lastno vestjo, odločimo za ukrepanje, vendar upoštevajmo, da so vse živali členi naravne verige, zato jih po nepotrebnem ne kaže ubijati.

Poseben problem so poleti soočenja s škodljivci, ki lahko povzročijo veliko preglavic. Če potujemo s potovalno agencijo, mora slednja poskrbeti, da nas ne nastani v objekte, kjer bi nas lahko ogrožali škodljivci in insekti. Drugo vprašanje pa je, kaj ponujajo v zasebnih sobah, apartmajih in v kampih. Zato se moramo pripraviti tudi na možnost pojava nevšečnosti. Če domnevate, da so v kraju letovanja vprašljive zdravstvene razmere, se pozanimajte glede preventivnih ukrepov že pred potovanjem.

Na potovanju naj vas spremlja minimalni pribor za prvo pomoč, ki naj bo v torbi in pri roki. V hotelih je po navadi dobro organizirana zdravniška pomoč, vendar je najbolje, če za majhne poškodbe sami poskrbite. Poleg potovalne lekarne vzemite s seboj tudi repelente zoper komarje, muhe, sredstva za blažitev pikov insektov. Ne pozabite na zaščitna sredstva proti klopom, še zlasti, če boste odšli v gozd, na pohod, taborjenje.

Če letujete na območjih, kjer prebiva pajek črna vdova, bodite pozorni, ko se zjutraj oblačite in obuvate. Enaka mera previdnosti velja na območjih, kjer so doma kače. V takšnem primeru se je dobro opremiti s serumom zoper kačji pik, vendar pa je ob tem nujno znanje za aplikacijo seruma.

Proti pikom insektov, ožigalkarjev in zoper sončne opekline zadoščajo že antihistaminska krema in tablete. Doza pršila z insekticidom uspešno razreši problem pojava mravelj ali drugih insektov v okolici. Sicer pa v hotelih in apartmajih s takšnimi težavami seznanite receptorja oziroma pristojno osebje. Poleg drugih dokumentov vzemite na potovanje zdravstveno kartico oziroma potrdilo o zdravstvenem zavarovanju, skladno s konvencijami za posamezne države.

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.