Vsak genski zapis potrebuje svojo hrano
Idealno prehranjevanje lahko oblikujemo le, če poznamo gensko zasnovo posameznika, so poudarjali znanstveniki na nedavni okrogli mizi v Ljubljani z zgovornim naslovom Nutrigenetika: male in velike skrivnosti prepletanja prehrane in genov.
Če bi vsakdo poznal svojo gensko zasnovo, bi se lahko prehranjeval tako, kot mu velevajo potrebe organizma in bi na lahko ohranjal dobro zdravje. Ne gre za znanstveno fantastiko, temveč za dejstva, ki jih raziskuje ta, dokaj mlada veda.
Najnovejša spoznanja o tem so nizali domači strokovnjaki, ki jih je na okrogli mizi o nutrigenetiki nedavno zbralo Slovensko genetsko društvo. Podatke so opirali na najsodobnejša znanstvena spoznanja in raziskave, ki potekajo tudi pri nas.
Temeljno sporočilo okrogle mize je, da se ljudje ob oblikovanju lastnega življenjskega sloga še občutno premalo, ali pa sploh ne zavedamo, kako na vsakega posameznika poleg okolja vpliva tudi naša genska zasnova, ki je pri vsakomer drugačna.
Kaj je nutrigenetika
Okrogla miza Nutrigenetika: male in velike skrivnosti prepletanja prehrane in genov je skušala vsaj v obrisih predstaviti vpliv in vlogo genetike v prehrani, sestavi hrane in vplivu použitih živil na posameznika.
V Sloveniji deluje Slovensko genetsko društvo, ki je prostovoljna organizacija in strokovno društvo. Združuje 150 članov iz različnih akademskih, raziskovalnih, strokovnih in zdravstvenih ustanov, združenj in podjetij. Društvo povezuje zlasti raziskovalce s področij mikrobne, rastlinske, živalske in humane genetike ter molekularne biologije. Temeljna dejavnost društva je promocija znanstvene kulture na področju genetike in molekularne biologije, izobraževanje, vzgoja in strokovna pomoč pri odločitvah, ki terjajo znanje s področja genetike.
Slišati je bilo, da se prehranska priporočila dandanes krepko razlikujejo od tistih v letu 1980. Na spremembe teh priporočil so vplivali razvoj vseh vrst znanosti. Najnovejši izsledki namreč dokazujejo, da ima vsakdo izmed nas prav posebne, sebi lastne prehranske potrebe, ki so odvisne od lastnega genetskega zapisa.
To področje proučuje nutrigenetika, ki omogoča vpogled v prehranske potrebe posameznika glede na gensko zasnovo. Opira se na dokaj razite genetske analize, ki so se razmahnile v zadnjih letih.
Dr. Peter Dovč, predsednik slovenskega genetskega društva in predavatelj na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnjuje: “Rezultati raziskav na področju nutrigenetike se odražajo tudi v priporočilih zdravstvenih organizacij, ki so se v primerjavi z bližnjo preteklostjo občutno spremenila.”
Kot dober primer za omenja priporočila v zvezi z vsebnostjo maščob in oglji-kovih hidratov v dnevnem obroku in dodaja: “Po drugi strani gredo nekatera priporočila po poti bistveno povečanega deleža beljakovin v obrokih, kar v preteklosti niso priporočali med drugim zaradi omejenih možnosti za zagotavljanje visokega deleža beljakovin v prehrani ljudi.”
Prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na fakulteti za farmacijo, dodaja: “Prišli smo do točke, ko nam tehnologija omogoča vpogled v vpliv genov ter okolja na optimalno izrabo svojega potenciala ter oblikovanja pravilne prehrane. V kar 30 do 70 odstotkih nas namreč definira vpliv genov, česar se večina, žal, še ne zaveda. Za razliko od vpliva okolja vpliv genov v vsakdanjiku še vedno zanemarjamo.”
Tržna niša na svetovnem trgu
Vpliv genetike in genomike na posameznikov življenjski slog je začel tržiti Andrej Kraševec, ki je skupaj s sodelavci v zadnjih dveh letih razvil eno najobsežnejših in najnatančnejših DNK analiz, ki jih trži na svetovnem tržišču.
Kraševec pravi: “Cilj razvoja naše genetske analize je bil ponuditi ljudem možnost celovitega spoznavanja lastne telesne strukture. Človek lahko dobro spozna svoje telo, ob tem pa potrebuje za oblikovanje najboljše oblike prehrane strokovne smernice. Razvili smo način, ki genetski zapis poveže z individualiziranimi prehranskimi smernicami.”
Genetika za zdravo življenje
Pomen genetike in genomike pridobiva na pomenu ob vse večji ozaveščenosti ljudi glede zdravega načina prehranjevanja in življenja.
“Nesporno imajo nekateri geni velik učinek na nalaganje maščob, kar skupaj z drugimi dejavniki lahko privede do zvišanja tveganja za nastanek kroničnih bolezni, zvišanega krvnega tlaka, pojav sladkorne bolezni tipa II, povišanega holesterola in debelost,” opozarja prof. dr. Peter Raspor iz Biotehniške fakultete.
Poudarja sicer že znano resnico, da bi moral vsakdo prehrano prilagoditi svojim stvarnim potrebam, kar je odvisno od vrste dela, ki ga opravlja in od stvarnih potreb ter zmožnosti organizma. “Če tega ne storimo, si na ta način lahko, dolgoročno, delamo slabo uslugo.”
Že več kot 60 odstotkov Slovencev ima težave s prekomerno težo. Ta podatek odpira mnoga vprašanja, povezana z dobrim oziroma za zdravje slabim načinom življenja.
“Ljudje smo si različni, kar se izraža tudi v različnem vplivu istih zunanjih vplivov na različne ljudi. Večina sedanjih raziskav se posveča ugotavljanju našega boljšega počutja, v prihodnje pa bo treba opraviti tudi raziskave o tem, katera hrana je ljudem všeč. Past, ki se pri tem skriva je, da bi to lahko privedlo do večje odvisnosti posameznih vrst hrane in njihovo trženje. Vsekakor pa ni garancije za to, da bi bila takšna hrana tudi bolj zdrava,” razmišlja prof. dr. Radovan Komel z inštituta za biokemijo ljubljanske medicinske fakultete.
JASNA ARKO
