Vsak ima pravico do kakovostne oskrbe

Svetovna zveza za paliativno oskrbo (gre za oskrbo bolnikov, ki jih zaradi napredovanja bolezni več ne zmorejo pozdraviti in se poslavljajo) se je za podiranje napačnih mitov o paliativni oskrbi odločila zato, ker stroka in usposobljeni sodelavci ugotavljajo, da prav ti miti, zakoreninjeni med ljudmi, otežujejo njeno izvajanje.

Aktivnostim zveze se je pridružil tudi ljubljanski Onkološki inštitut (OI) in s pomočjo članov tima za paliativno oskrbo pod okriljem OI med drugim pripravil zgibanko o najpogostejših mitih o paliativni oskrbi na področju onkologije (rakavih bolezni). Na te vrste bolezni so se usmerili zato, ker največji delež v paliativni oskrbi tvorijo bolniki z rakom.

Vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo v OI, zdravnica Maja Ebert Mortara poudarja, da večina bolnikov z rakom v Sloveniji še vedno ni deležna optimalne oskrbe ob koncu življenja. Zato si v OI prizadevajo, da bi ljudje o tej oskrbi več vedeli in tudi, da bi bila ta oskrba dostopna čim več bolnikom.

Razvoj in krepitev paliativne oskrbe pa ovirajo in preprečujejo njen hitrejši ter boljši razvoj prav v ljudeh zakorenijeni miti o tem. Miti so krivi tudi za to, da je ta vrsta oskrbe še vedno slabo dostopna večjemu številu bolnikov.

Prim. Jožica Červek, zdravnica v timu za paliativno oskrbo v OI, med drugim sporoča: “V obravnavi bolnikov z rakom je danes veliko možnosti za zdravljenje za ohranjanje življenja, vsak dan se odpirajo nove, pri tem pa sta napredek in koristnost paliativne oskrbe za lajšanje trpljenja odrinjena v ozadje. Ko kronična bolezen postane neobvladljiva, podaljševanje življenja ni niti smiselno niti možno, lajšanje trpljenja pa bi moralo biti pomembnejše kot samo prizadevanje za ohranitev življenja.”'

V OI pojasnjujejo, da je paliativna oskrba del celostne oskrbe bolnikov z neozdravljivo, neobvladljivo boleznijo. Zajema nego in obvladovanje telesnih simptomov bolezni ter obravnavo psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Njen namen je vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, ključen del te obravnave pa so tudi svojci.

V OI paliativno oskrbo izvajajo na vseh kliničnih oddelkih, pa tudi v ambulantah in na oddelku za akutno paliativno oskrbo. OI je že leta 2009 prejel mednarodno akreditacijo kot center odličnosti za paliativno oskrbo. Lani je to akreditacijo tudi obnovil.

Kateri so najpogostejši miti o paliativni oskrbi v onkologiji? In kaj so stvarna dejstva? Oboje so v OI zbrali in o tem pripravili poljudno zloženko, namenjeno svojcem in bolnikom, pa tudi vsem, ki jih to zanima. Iz nje povzemamo nekaj navedb.

Mit: Tim za paliativno oskrbo odtuji bolnika od njegovega onkologa.

Dejstvo: Tim za paliativno oskrbo sodeluje z lečečim onkologom pri obvladovanju bolnikovih telesnih in psihosocialnih težav. Pomaga pri koordinaciji zahtevnih in zamudnih nalog, kot je organizacija družinskih sestankov in povezava z družinskim zdravnikom ter patronažno službo. S paliativno oskrbo izboljšamo zadovoljstvo bolnika in njegove družine in pripomoremo h krepitvi odnosa med bolnikom in njegovim onkologom.

Mit: Bolnik, ki je napoten v paliativno oskrbo, meni, da je njegov onkolog obupal nad njim in njegovo boleznijo.

Dejstvo: Bolniki v paliativni oskrbi so bolj zadovoljni ne le s celostno obravnavo, ampak tudi s svojim onkologom. Bolniki želijo paliativno oskrbo, ki zagotavlja pravočasno prepoznavo in obravnavo simptomov napredovale bolezni. Želijo biti seznanjeni z načrtom oskrbe in pričakujejo usklajeno delovanje paliativnega tima z njihovim onkologom v času napredovanja bolezni.

Mit: Paliativna oskrba je namenjena zgolj umirajočim bolnikom.

Dejstvo: Paliativna oskrba nudi učinkovito prepoznavo in obravnavo simptomov v katerem koli stadiju bolezni: nudi pomoč ob razširjeni bolezni skupaj s sistemskim zdravljenjem, obsevanjem in paliativno kirurgijo in ob napredovanju bolezni, ko protitumorsko zdravljenje ni več koristno in možno.

Mit: Paliativna oskrba se začne, ko je konec kurativnega zdravljenja.

Dejstvo: Paliativno oskrbo vključujemo v obstoječo kurativno onkološko obravnavo kot del celostne oskrbe bolnikov z rakom. Strokovna paliativna oskrba bolnikov lahko dopolnjuje protitumorsko zdravljenje.

JA