Vsako leto pod drobnogledom
Postopek presoje zajema področja kakovosti, varnosti in zdravja, okolja in družbene odgovornosti. Za področje zdravstvene dejavnosti presojajo še oskrbo bolnikov in kakovost postopkov zdravljenja.
Koprski ZD ima 225 zaposlenih, od tega 66 zdravnikov, 69 srednjih medicinskih sester in 40 diplomiranih. Dejavnost poteka na šestih lokacijah - v stavbi ZD v starem Kopru, v novi stavbi na Bonifiki, v ZD Koper-Olmo, v ZD Koper-Ankaran, v ZD Koper-Šmarje in v ZD Koper-Šalara. Hkrati ima podružnične ambulante še v Obalnem domu upokojencev, v mladinskem zdravilišču Debeli rtič in v koprskih zaporih. Ambulante so namenjene zdravstvenemu varstvu odraslih, otrok in šolske mladine, ginekologiji, diabetologiji, laboratorijski, psihiatrični in antikoagulativni dejavnosti, zobozdravstvu za odrasle in mladino ter zobozdravstveni vzgoji, medicini dela, prometa in športa, ultrazvočni in dejavnosti nujne medicinske pomoči ter prehospitalni enoti, patronažni dejavnosti in negi na domu. Delujeta še tudi center za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog ter rentgen za slikanje zob. Pod svojo streho gostijo vrsto koncesijskih dejavnosti, vendar pa je delovanje teh ambulant in prizadevanje za kakovost stvar koncesionarjev - samostojnih zasebnikov.
Podlaga za višjo kakovost
“Pridobitev certifikata kakovosti sicer ni obvezna, a smo se za to odločili, ker si že leta prizadevamo okrepiti kakovost dela in poenotiti vse standarde ter postopke tako, da bodo skladni z mednarodnimi,” pojasnjuje strokovna direktorica, zdravnica Ljubica Kolander Bizjak.
Diplomirana medicinska sestra Boja Pahor, ki je tudi v času od prijave za pridobitev certifikata do nedavna opravljala funkcijo glavne medicinske sestre ZD in je sodelovala v vseh fazah pridobivanja dokumenta, se spominja, da so pripravami pričeli leta 2007: “Čakalo nas je veliko dela, saj smo morali vse postopke prilagoditi strogo predpisanim pogojem, začeli smo praktično iz ničle.”
Najprej so opravili notranjo presojo. Sledilo je oblikovanje vrste pravilnikov, določitev vseh poti in načinov dela (od nabave in hrambe zdravil, zdravstvenih pripomočkov do hrambe dokumentacije in kartotek bolnikov). Nato si je razmere prišla ogledat mednarodna komisija in jih kasneje še večkrat obiskala. “Vsakič je bilo treba še kaj dopolniti, a nam je uspelo,” pravi Pahorjeva. Strokovna direktorica dodaja: “Smo eden redkih zdravstvenih domov v državi, ki se kot javni zavod v osnovnem zdravstvu ponaša s certifikatom kakovosti. Ker zdravstvene meje padajo, imamo prav zaradi tega dokumenta večje možnosti za mednarodno sodelovanje in nastopanje na mednarodnem zdravstvenem tržišču.”
Od slehernega povoja do vsake diagnoze
Merila, ki jim morajo skladno s to listino zadostiti, zajemajo široko področje delovanja. Vanje je zajeto tudi počutje zaposlenih in uporabnikov njihovih storitev - bolnikov, ki se zdravijo v razvejano organiziranih ambulantah zavoda.
Kakovost dela je tista, ki mora biti prisotna pri vseh in vselej -, ne le pri zdravnikih in medicinskih sestrah, temveč na vseh delovnih mestih. Sogovornici za primer omenjata, da se prizadevanja za kakovostno delo začnejo že pri nakupu vsakega povoja in končajo pri vsaki posamični diagnozi, pri vsakem bolniku posebej in pri izidu zdravljenja. Vmes so še delo v laboratoriju, administrativne storitve in sprejem vsakega telefonskega klica v centrali …
“Zato veliko energije in časa namenjamo načrtovanju dela - denimo oblikovanju letnega razporeda delovnega časa, izbiri ponudnikov potrebščin in materialov, njihovemu naročanju in prevzemanju … Vsako leto med našimi pacienti opravimo tudi anketo o tem, kako so zadovoljni z našimi storitvami in kaj vse jih še moti,” omenja strokovna direktorica.
Certifikat ni brezčasen
Že ob pridobitvi certifikata so vedeli, da enkratna pridobitev še ne pomeni, da bo imel certifikat trajno veljavnost. “Biro Veritas ga podeljuje za čas treh let, nato sledi postopek obnovitve. Pa tudi vmes opravi mednarodna komisija vsako leto kontrolo, da se prepriča, kako delamo,” opisuje strokovna direktorica.
Tudi sami vsako leto opravijo interno notranjo kontrolo, za kar je zadolžena posebna strokovna komisija ZD, sestavljena iz zdravnikov in medicinskih sester. “Sproti ugotavljamo, kaj se je v praksi izkazalo kot dobro, kakovostno in koristno, kaj pa bo treba nadgraditi ali sodobneje zastaviti. Kajti če kakšnemu izmed strogih kriterijev kaj ne ustreza, lahko ta certifikat tudi izgubiš,” dodaja Kolander Bizjakova.
Kaj menijo pacienti?
Iz izidov anket, ki jih opravljajo zadnja štiri leta, je razbrati, da bolniki zaupajo zaposlenim v koprskem ZD in strokovnemu osebju, ki jih zdravi. Ocene se v splošnem gibljejo med 3,4 do 4. “To, kar vpliva na nižjo oceno, je zlasti dostopnost in možnost za parkiranje, še zlasti, ko gre za stavbo v starem mestnem jedru,” pojasnjuje Kolander Bizjakova. “Pripombe letijo tudi na plačljivo parkirišče pri novi stavbi na Bonifiki, a vodstvo našega ZD na to nima vpliva, saj so vsa parkirišča ob vseh naših stavbah last koprske občine, ki določa tudi parkirnino.”
Nekaj negodovanja izražajo bolniki tudi nad prostorsko ureditvijo ambulant in njihovim dostopom v starem Kopru. Hkrati so, po odgovorih v anketah sodeč, zadovoljni z ureditvijo ambulant v stavbi na Bonifiki.
Doslej najvišja ocena bolnikov, ki zajema kakovost storitev in zdravljenje, znaša 4,85. Izračunana ocena, ki jo merijo zadnja štiri leta glede zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika in medicinske sestre v ambulanti, znaša od 4,2 do 4,72. Ob tem veliko bolnikov pripisuje tudi pohvale.
Po skupnih anketah uporabnikov, opravljenih zadnja leta v vseh ZD v državi, pa dosega koprski ZD povprečno oceno 4,5 in je tako med tremi najboljšimi ZD v državi.
JASNA ARKO
