Vse mlajše daje strah pred šolo
Strahovi, notranje stiske, nespečnost, bruhanje, oteženo dihanje, celo povišana telesna temperatura, vse to že dva tedna pred koncem počitnic muči vse več šolarjev, ki si podajajo kljuko pri pediatrih, tudi v šolskem dispanzerju koprskega zdravstvenega doma (ZD).
Psihosomatske težave, te so lahko že zelo resne, zdravnica Melanija Kocjan pripisuje strahu pred šolo in napetosti, ki jo zaradi pritiskov in pretiranih pričakovanj ustvarjajo roditelji teh učencev. “Že veliko det delam v šolskem dispanzerju, a se vse do nedavna ni dogajalo, da bi zaznavali takšen razmah psihosomatskih težav med osnovnošolci, kot se to dogaja zdaj. In to pri vse mlajših - že med četrtošolci in petošolci,” našteva pediatrinja, specialistka šolske medicine Melanija Kocjan iz koprskega šolskega dispanzerja ZD.
V stiski že celo desetletniki
Letos so se že dva tedna pred koncem počitnic na vratih šolskega dispanzerja začeli vrstiti starši s šolarji, starimi enajst let in več, ki jih je začelo pestiti zdravje. “Gre za izrazite psihosomatske težave, ki so bolj ali manj resne, pri nekaterih celo že zelo resne,” ugotavlja zdravnica. “Izbruhnile so spet ob pripravah na novo šolsko leto in so povezane s strahovi pred šolo. Povezane so tudi z nizko samopodobo, ki je pri nekaterih že ob vsakem novem neuspehu še bolj načeta.”
Če so te težave še pred kakim desetletjem pestile učence zadnjih razredov osnovne šole in zadnjih letnikov srednje, se je ta meja že pred leti pomaknila med učence v petem in šestem razredu devetletke, zdaj pa se pojavljajo že tudi pri četrtošolcih.
Boj za točke, (pre)velike želje
Zdravnica dodaja, da je kriv tudi sistem šolanja, ki temelji na zbiranju točk za vpis v želeno srednjo šolo. Oziroma, za tiste vrste srednjo šolo, za katero si starši otrok - tudi tistih, ki so nekaj manj uspešni - želijo, da bi jo njihov potomec lahko obiskoval.
“Prav pričakovanja staršev ustvarjajo dodatne pritiske in stres, ki se sešteva ob stresnem ritmu in zahtevah v šolah,” opominja Kocjanova.
“Učenci so tako v začaranem krogu šolskih zahtev in pritiskov staršev, ki sposobnosti lastnega potomca pogosto tudi precenjujejo. Psihosomatske težave, ki se zato vrstijo in poglabljajo, pa načenjajo psihično zdravje vse mlajših mladostnikov, kar so zelo resna vprašanja. Otroka bi morali vsaj starši (če že ne tudi učitelji) sprejeti z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi, ga pogosto tudi pohvaliti in spodbujati, naj razvija tiste talente in sposobnosti, ki jih ima. Vsak otrok je za nekaj nadarjen, vsi pa ne za vse.”
Debelost ni znak izobilja
Nasploh se med slovenskimi šolarji že pojavlja prerejenost - mladostniki so predebeli, in to že vse mlajši. Po ugotovitvah zdravnikov sta vzroka v preveliki lenobnosti, saj preždijo preveč časa za računalniki in tv ekrani, se bašejo z nezdravimi in kaloričnimi prigrizki, premalo pa se gibajo. Mnogi si celo skušajo priskrbeti opravičila, da jim ne bi bilo treba v šoli obiskovati pouka telesne vzgoje.
Druga skupina najstnikov pa je vse bolj debela tudi zato, ker se družine otepajo z materialno stisko in so zato na jedilniku najpogosteje poleg kruha še testenine in krompir (torej ogljikovi hidrati, ki na videz najbolj nasitijo), vse redkeje pa sveža zelenjava, sadje in priporočene količine kakovostnega mesa (zdravi vitamini, minerali in beljakovine).
Ob tem ne kaže zanemariti ugotovitev iz številnih mednarodnih in ameriških raziskav o debelosti, ki potrjujejo, da so ljudje iz nižjih socialnih slojev v povprečju debeli in zelo debeli zaradi skromnejših materialnih razmer. Hitra prehrana, zamrznjena gotova jedila in poceni živila so najpogosteje na vsakdanjem jedilniku revnejših ljudi, posledica pa je debelost.
Debelost ni več znak obilja
Ali so torej tudi otroci v Istri vse bolj debeli zaradi revščine? Zdravnica Kocjanova to zanika in povzema: “V našem dispanzerju sicer še ne zaznavamo, da bi družine pestila revščina, to bolj opažajo v šolah, kjer tudi bolj pride do izraza, ali so otroci med poukom lačni in tudi zato nezbrani.”
Tudi v Kopru in drugod po Primorskem pa pediatri ugotavljajo, da med najstniki narašča število pretežkih otrok. “Res pa je, kar je splošno znano, da debelost že dolgo ni več znak obilja, prej znak revščine, čeprav tudi znak nepravilnih prehrambenih navad,” pristavlja sogovornica. “Poudarim pa naj tudi, da je zdrava hrana občutno predraga, cene zdravih živil so za povprečnega človeka že preveč zasoljene.”
JASNA ARKO
