Z aparaturami do prave diagnoze
Zlome kosti, druge okvare in poškodbe okostja, kit in mehkih tkiv, različne tumorje, ciste in rakave bolezni zdravniki natančneje razpoznajo in nato odredijo način zdravljenje šele, ko bolnika preišče tudi specialist radiolog. Radiologija je veja medicine, ki odkriva bolezni in okvare s pomočjo natančnih aparatur.
Tudi laiki večinoma vedo, da delajo radiologi zlasti z rentgenom, ultrazvokom, magnetno resonanco, centralnim tomografom in mamografom.
Bolnik se v večini primerov prvič sreča z radiologijo in specialisti radiologi, ko si zlomi kost in mora na rentgen. Pa tudi, ko ima hude, ponavljajoče se bolečine v trebuhu in ga lečeči zdravnik, ki sumi, da gre za okvaro žolčnika, pošlje na pregled z ultrazvokom. V primeru hudega, ponavljajočega se glavobola in nenadnih bolečin v prsnem košu osebni zdravnik bolnika pogosto napoti na preiskavo z aparatom, imenovanim centralna tomografija (CT). Ko pa gre za ponavljajoče se bolečine v hrbtenici in sklepih, pogosto sledi pregled z napravo, imenovano magnetna resonanca (MR).
Radiologi, del zdravniških timov
V radiološki stroki delajo zdravniki radiologi, diplomirani radiološki inženirji, posebej usposobljene medicinske sestre in še vrsta drugih strokovnjakov. V izolski bolnišnici tvori radiološki oddelek šest zdravnikov radiologov, 12 radioloških inženirjev, štiri medicinske sestre in dve medicinski administratorki.
Radiološki oddelki delujejo pri regionalnih bolnišnicah, imajo ga tudi v izolski bolnišnici (SBI). Vodi ga zdravnik, specialist radiolog Branko Cvetičanin.
Izolski oddelek je eden izmed najbolje opremljenih v slovenskih regionalnih bolnišnicah, pa tudi vrste za preiskave so v povprečju krajše kot drugod. V sklopu ljubljanskega kliničnega centra pa deluje tudi klinični inštitut za radiologijo.
Branko Cvetičanin omenja, da so specialisti radiologi del zdravstvenih timov, čeprav z njimi bolniki pogosto nimajo toliko stika kot s specialisti drugih vej medicine. Radiologi so med preiskavami, ki pripomorejo k določitvi prave diagnoze bolezni, pomemben člen v verigi zdravljenja.
Kaj delajo radiologi?
Z uporabo različnih metod s področja radiologije uspejo zdravniki natančno ugotoviti vrsto in lokacijo poškodb, tumorjev, okvar sklepov in skeleta ter opredeliti vzrok za bolečine na katerem koli delu in organu v telesu.
Radiologija zajema diagnosticiranje bolezni, zlasti na klinični ravni pa ti specialisti opravlja tudi nekatere posege, ki pogosto bolniku prihranijo druge vrste težjih operacij.
V ljubljanskem kliničnem inštitutu za radiologijo že opravljajo tudi nekatere posege na žilah - denimo v primeru raztrganin, ko vstavljajo posebne opornice. Vse bolj se posvečajo tudi odstranjevanju strdkov iz arterij v možganih, ki povzročajo kapi. Pri diabetikih širijo arterije, kar omogoči hitrejše celjenje ran in gibljivost.
Radiologi so nepogrešljivi, ko gre za odkrivanje in zdravljenje rakavih bolezni, vse bolj pa tudi, ko gre za apliciranje tako imenovanih tarčnih zdravil zoper raka.
Začne se pri rentgenu
Tudi v primeru poškodb pri športu, rekreaciji in pri delu v naravi so običajno radiologi eni prvih v verigi preiskav, s katerimi odkrijejo, za kakšno poškodbo gre.
“Oboleli se po pomoč zateče k lečečemu zdravniku ali specialistu travmatologu v bolnišnici, a se oba, še zlasti, ko zlom oziroma poškodba okončine ali okostja nista povsem prepoznavna, odločita za slikanje z rentgenom,” pojasnjuje Branko Cvetičanin.
Ko zdravnik, ki poškodovanega sprejme, posumi, da gre za poškodbo mehkih tkiv in struktur, je nujna preiskava z MR. “Ta ni vselej nujna, saj so, denimo, nekatere oblike poškodb (zlasti križnih vezi in ligamentov, tu in tam tudi hrustanca) tako značilne in prepoznavne, da preiskava z magnetom ni potrebna,” dodaja sogovornik.
Za preiskavo s CT se odločijo, ko gre za sum, da je poškodovana hrbtenica. Pri poškodbah med športno-rekreativno dejavnostjo gre v večini primerov za poškodbe na predelu križa in vratu. S pomočjo CT aparata odkrijejo vse poškodbe, zlome in tudi razpoke na skeletu, pa tudi na gležnjih in manjših sklepih. Včasih morajo, glede na naravo poškodbe in okvaro, ob CT preiskavi opraviti še preiskavo z magnetom (tudi v primeru zvinov, natrganih vezi ...).
Poškodbe so pogoste
“Pa niso le rekreativni športniki tisti, ki jim opravimo te preiskave,” dodaja sogovornik. “Takšnih primerov je veliko pozimi, ko je sezona smučanja. Poleti in jeseni pa se soočamo s poškodovanci, ki so poškodbe staknili pri delu v naravi - pobiranju plodov in sadežev z dreves. Pogosto se ljudje poškodujejo pri obiranju češenj, sliv, oljk, ker plezajo po drevju.”
Radiologi imajo opravka tudi s poškodovanimi pri delu, zlasti ko gre za dvigovanje težkih bremen, delo na višini in delo z delovnimi stroji.
Tudi mamografija
V radiološko dejavnost sodi še preiskava dojk s pomočjo mamografa. Poleg odkrivanja nenevarnih zarastlin, tumorjev, cist in odebelitev žlez z njo odkrivajo tudi rakave tvorbe. Zato redno mamografijo priporočajo zlasti ženskam po 50. letu starosti in tistim, pri katerih se rakave bolezni pojavljajo v družini.
“Ženske dokaj dobro poznajo slikanje in preiskavo dojk z mamografom. Te preiskave pogosto kombiniramo z magnetom in ultrazvokom,” pravi Cvetičanin.
Preiskava z ultrazvokom je pri nas dokaj razširjena, poleg bolnišnic jo s tem aparatom opravljajo tudi v zdravstvenih domovih. “Ultrazvočna preiskava notranjih organov je dokaj pogosta,” našteva zdravnik. “O tem, kakšna preiskava je nujna in kakšna naj bi še sledila, pa se odločamo timsko, na podlagi dokumentacije in za vsak primer posebej.”JA
