Z otoplitvijo pridejo klopi
Nedavni svetovni dan zdravja je bil namenjen ozaveščanju ljudi o boleznih, ki jih prenašajo vektorji, še zlasti klopi. Ti se pojavijo ob otoplitvi, zato je nasvet o previdnostnih ukrepih in zaščiti, preden gremo v gozd, na travnik, delat na vrt, zelo pomemben in upoštevanja vreden.
Vektorji oziroma prenašalci bolezni so povečini členonožci - komarji, klopi, uši in bolhe. Njihov ugriz ima lahko škodljive posledice za zdravje. V Sloveniji sta najpogostejši vektorski bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani pri nas zaradi lymske borelioze zbolelo 6938 ljudi, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 ljudi. Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav.
Po svetu so vektorske nalezljive bolezni izjemno pogoste in veliko breme - 17 odstotkov nalezljivih bolezni je vektorskih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije za njimi vsako leto oboli milijarda ljudi, več kot milijon jih umre.
Med enajstimi najnevarnejšimi so malarija, denga, chikungunya, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza. Občasno se pojavljajo tudi v naši bližini.
V Sloveniji se že leta soočamo z vse bolj okuženimi klopi. Za njihovo dejavnost sta pomembni temperatura in relativna vlažnost zraka. Mejna temperatura je deset stopinj Celzija, stopnja relativne vlažnosti pa okrog 80 do 90 odstotkov. Poleti se, ko je sonce močno, skrivajo v gostem listju in travi, da ne bi izgubili vlage, zato so tudi manj aktivni. Pred zimo se potuhnejo v razpoke v zemlji, pod odpadlo listje ali v luknje in brloge malih sesalcev, kjer prezimijo.
Odrasli klopi se zadržujejo na rastlinju, redko više od metra, mlajši še niže. Ko se plen približuje, ga klop zazna s termo receptorjem in vonjem. Nanj čaka na koncu vejic, na najbolj izpostavljenih delih rastlin, trav in listov. Ko se približamo, dvigne prednje nožice in se oprime površine živali ali človeka.
Klop na telesu žrtve tudi več ur leze in išče mesto, kjer bi se najlaže prisesal. Izbira območja z najtanjšo kožo, kjer so krvne žile najbliže površini, najraje na kožnih pregibih (trebušna prepona, koža okrog pasu, na območju genitalij, notranji deli pregibov na območjih velikih sklepov). Pri otrocih poišče tudi predel na glavi in za ušesi.
Nato prične vrtati skozi kožo, da pride do žile, kar traja približno deset minut. Ob prebadanju kože izloča slino, ki vsebuje snovi zoper strjevanje krvi in olajša sesanje, obenem rahlo omrtviči mesto vboda, tako da nas to ne boli. Slina vsebuje tudi neke vrste lepilo, ki mu omogoča pritrditev. Med sesanjem so nožice proste, drži se le s sesalnim rilčkom. Ob sesanju zanese v telo in kri gostitelja bolezenske povzročitelje (viruse, bakterije, protozoje).
Pred klopi se moramo primerno zaščititi. Najlbolje je, da se izogibamo krajev, kjer se klopi zadržujejo, kar pa je težavno. Še teže je to za ljudi, ki delajo v naravi (vojaki, gozdarji), pa tudi za turiste, pohodnike, tabornike. V naravo se zato odpravimo primerno oblečeni (dolgi rokavi in hlačnice, svetla oblačila), odkrite dele telesa zaščitimo z repelentom, vmes se večkrat preglejmo in odstranimo klope, ki se oprimejo oblačil. Pregled je obvezen po vrnitvi domov (po celem telesu), prav tako tudi tuširanje.
Če se je klop že prisesal na kožo, ga moramo čim prej odstraniti. Pomembno je, da ga odstranimo v celoti, skupaj s sesalnim delom. Zato klopa primemo z ustrezno tanko pinceto, čim bliže glavi in ga previdno izvlečemo. Mesto, kjer je bil prisesan, po odstranitvi klopa takoj razkužimo.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.