Za javno, pošteno zdravstvo
Prioriteta slovenskega zdravstvenega sistema mora biti namenjena javnemu zdravstvu, podprtemu z urejenim socialnim zavarovanjem, le manjši del naj zajema natančno predpisano zasebništvo. Jedro zdravstva mora biti socialno-zavarovalniško partnerstvo, ki določa, kdo, koliko, kako pije in plača - vse v prid bolnikom zavarovancem.
Gre za ključno sporočilo skupine neodvisnih zdravnikov, povezanih v Iniciativo zdravnikov. Stališča so razgrnili v javnosti minuli teden.
Iniciativo sestavljajo znani zdravniki s Primorske - Danijel Bešič Loredan (Ortopedska bolnišnica Valoltra), Erik Brecelj (Onkološki inštitut), Boštjan Lovšin (Splošna bolnišnica Izola), Nataša Fikfak (bolnišnica Šempeter) in Miro Jurančič (Zdravstveni dom Sežana).
Iniciativa zagotavlja, da si bo ves čas delovanja prizadevala za transparentno in strokovno javno zdravstvo, zato že prejema izraze podpore iz vrst zdravnikov.
Ministrstvo za zdravje je v odzivu na Iniciativo sporočilo, da takšne iniciative podpira. Njihove ugotovitve so tiste, s katerimi se tudi samo spopada v zdravstveni politiki, zato pričakuje sodelovanje in konkretne predloge. Ocenjuje, da je dobro in prav, da se v iniciativo povezujejo zdravniki, saj zasedajo večino odgovornih položajev v zdravstvu in lahko pomagajo oblikovati tvorne predloge za razrešitev težav v tej dejavnosti.
Danijel Bešič Loredan našteva, da od odgovornih za zdravstvo in zdravstveno politiko pričakujejo povsem otipljive ukrepe, saj so spremembe nujne takoj. Še zlasti so ti ukrepi nujni zdaj, ko je veliko govora o zdravstveni reformi, a se ta še ni zgodila. Reforma mora natančno opredeliti košarico pravic bolnikov, dvomov in nejasnosti, kaj vanjo sodi in kaj ne, ne sme biti.
Slovenski javni zdravstveni sistem se po oceni Iniciative ne prilagaja spremembam družbe, zato slabo deluje. Javni denar, namenjen zdravljenju bolnikov, se, kot že leta opozarja Erik Brecelj, porablja netransparentno, brezplačen dostop do storitev javnega zdravstvenega sistema je za bolnike vedno težji, nosilci storitev javnega zdravstva pa na to ne morejo vplivati.
"Zahtevamo povsem jasna pravila igre, saj le tako ne bo več prostora za izkrivljanja,” poudarja Bešič. “Transparentna in javna mora biti tudi poraba denarja v zdravstvu.” Brecelj dodaja: “Denar, namenjen zdravljenju bolnikov, se usmerja v zasebni sektor, ta pa mora v našem sistemu - takšnem, kot ga zagovarja Iniciativa, zavzemati le manjši del. Naše zamisli podpirata tudi Zdravniška zbornica in sindikat Fides, pridružujejo se nam zdravniki, ki pri delu izgorevajo in si želijo sprememb, predvsem pa transparentnega zdravstva. Zbiramo pobude, četudi nekateri zaradi smelosti že občutimo pritiske. Veseli pa me, da so nam kolegi prisluhnili, od ministrstva pa pričakujemo ukrepe. Načelnih odgovorov in obljub je bilo zadnja leta že preveč, zdaj je čas za dejanja.” Iniciativa se zavzema za racionalizacijo javnega zdravstvenega sistema. Bešič našteva: “Odgovorni, zlasti ministrstvo, mora opredeliti kriterije za strokovno in organizacijsko racionalizacijo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ob tem tudi vse pripadajoče standardizirane klinične postopke.”
Zdaj Iniciativa čaka na predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi postregel s predlogi za racionalno in pregledno urejeno zdravstvo. Odgovorni v Zavodu za zdravstveno zavarovanje in v ministrstvu za zdravje morajo ob zmanjševanju vsote denarja za zdravstvo končno jasno povedati, katere storitve ne bodo več plačane iz naslova javnega zdravstva. Ob tem je treba natančno ločiti javni in zasebni zdravstveni sistem ter določiti postopek podeljevanja koncesij. Tudi sistem javnih naročil je treba prilagoditi novim evropskim direktivam in - posledično - zmanjšati ceno medicinskih materialnih stroškov za primerljive skupine posegov in dejavnosti.
JA, STA