Za živali smo dolžni skrbeti
Vedno znova nas osupne vest o mučenju živali, še zlasti, ko se ljubezen do štirinožnih ljubljencev sprevrže v mučenje. Ali pa, kar je še huje, kadar si ljudje omislijo žival za razvedrilo, nato jo doživljajo kot igračko, ki pa se je kmalu naveličajo in preprosto zavržejo. Žival ni ne igrača ne predmet, temveč živo bitje. Zato imamo do nje dolžnosti in obveznosti.
Razvoj kinologije, ljubiteljstva psov, veliko število razstav psov, prikaz psov v različnih filmih, na TV in v drugih medijih, vse to je privedlo do tega, da je pes postal tudi modna muha in nakupu psa včasih botruje nepremišljenost.
Mnogi lastniki psov se za nakup zelo pogosto odločijo prav iz takšnih razlogov. Zaradi nepremišljenosti mnogi izberejo zase in za svoj življenjski slog neprimerno pasmo, odločitvi pa pogosto botrujejo le moda in trendi v družbi ali ožji okolici. Zato izbira psa zelo pogosto ne ustreza razmeram, ki so na voljo v lastnikovem bivališču.
Prepogosto živijo psi v majhnih stanovanjih, gosto naseljenem okolju, stanovanjskem bloku in v takšnih razmerah zanje ni možnosti za zdravo življenje.
Pes se zaradi svoje dobrodušnosti, navezanosti na gospodarja in ljubezni prilagodi takšnim neustreznim razmeram za življenje in zvesto prenaša vse tegobe, hkrati pa lastniku brezpogojno in brezkompromisno vrača ljubezen in mu je zvest.
Podoben in tudi problematičen je odnos ljudi v veliko življenjskih razmerah tudi do drugih živalskih hišnih ljubljencev, ki imajo živali v svojih stanovanjih, hišah, tudi v proizvodnih in drugih objektih v urbanem okolju.
Upoštevaje takšne razmere je očitno, da je kakovost življenja takšnih živali bolj kot ne neprimerna. Tudi zato sredstva javnega obveščanja pogosto poročajo o neljubih, celo pretresljivih dogodkih, ki se nanašajo na zlorabe in mučenje živali in na podobne dogodke, ki sodijo med kazniva dejanja.
Tudi nedavno je v javnosti odjeknila vest, da so v škatli, odloženi blizu sprehajalne poti, odkrili osem pasjih mladičkov, starih dva meseca. Izpostavljeni so bili gotovi smrti in na milost in nemilost prepuščeni okoliščinam. Težko je razumeti, kaj žene ljudi do tako krutega obnašanja, da zavržejo mladiče in jih prepustijo počasni, kruti smrti v snegu. Podhlajeni psički, prekriti z več kot polmetrsko snežno odejo, so v omenjenem primeru sicer preživeli. Prepeljali so jih v zavetišče za male živali, kjer so jih razglistili, jim dali infuzijo, nameravajo jih tudi cepiti. Zdaj iščejo dobre ljudi, ki bi jih vzeli v rejo in jim ponudili topel dom.
K sreči se v javnosti pojavljajo tudi prijetne vesti o izjemno dobrem sožitju ljudi in živali, o skrbni negi in vzreji. Včasih pa so vmes tudi vesti o pretirani navezanosti ljudi do živali in o dokaj nenavadnih sožitjih.
Ljubezen človeka do živali sega daleč v zgodovino, o tem pripovedujejo risbe, izkopanine, stari zapisi in druge arheološke najdbe. Tematika o psih se pojavlja v likovni in besedni umetnosti. Prisotna je tudi v sodobnem življenju, v naši bližini, v soseskah.
Že naši predniki so spoznali, da je vselej najboljša zlata sredina, brez ekstremov v eno in drugo smer. Ta nasvet bi morali spoštovati tudi v sodobnem načinu življenja. Naj navedem še misel Schopenhauerja, ki je zapisal: “Kdor ni imel psa, ne more vedeti, kaj pomeni ljubezen.” Priporočam tudi, da pri skrbi za hišnega ljubljenca upoštevate priporočila strokovnjakov.
Mag. JANEZ PIŠOT,dr. vet. med.
