Zaležejo le celoviti ukrepi
Alkoholna politika, ki se zlasti nanaša na mlade, mora biti celovita, preudarjena in učinkovita. Posamični ukrepi ne obrodijo sadov in lahko sprožijo tudi neželene odzive. Tako sporočajo sodelavci projekta Preventivna platforma ob najnovejših predlogih v ljubljanski občini o prepovedi pitja alkohola na javnih površinah.
Pobuda v Ljubljani, da naj bi v občini uvedli prepoved pitja alkoholnih pijač na javnih površinah, je le del ledene gore, sporočajo sodelujoči v projektu Preventivna platforma. Predlog načeloma podpirajo, a le, če bo ukrep sestavni del celovito strategije alkoholne politike v državi.
Kdo naj se zgane?
Posamični ukrepi in prepovedi so jalovi, če država in lokalne skupnosti še vedno nimajo razčiščenih pogledov na to, kako se sploh lotiti problematike alkoholizma.
Strategija bi po oceni Preventivne platforme morala vsebovati občutno zvišanje cen alkoholnih pijač, zmanjšanje dostopnosti do alkohola (zlasti pri mladih), prepoved oglaševanja teh izdelkov. Še zlasti mladim bi morala omogočiti tudi različne dejavnosti za kreativno preživljanje prostega časa. To pa zajema tudi zagotavljanje dovolj nekomercialnih športnih površin za mlade in uvedbo učinkovitih preventivnih programov v šole.
Vzporedno s tem bi moralo potekati tudi zadovoljivo sofinanciranje kakovostnih družinskih preventivnih programov, kamor bi zajeli zlasti družine, ki živijo v slabših socialnih razmerah. Ob tem bi bili nujni tudi programi za spodbujanje zaposlovanja in zmanjšanje socialne izključenosti.
Vsak predlog je vreden pozornosti
Preventivna platforma poudarja, da bi bila nujna celovita strokovna in politična razprava, ki bi ji morali takoj slediti tudi primerni ukrepi, ne pa da te razprave - kot doslej - obvisijo v zraku.
“Eno ključnih pozitivnih sporočil takšnega ukrepa - zlasti mladim - bi lahko bilo, da alkohol ni vsakdanja dobrina kot kruh in mleko, saj po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroča vsaj 200 različnih bolezni, vključno z rakom,” sporoča Daša Kokole iz Mladinskega združenja za alkoholno politiko.
Jan Peloza iz Mladinske zveze Brez izgovorov Slovenija ocenjuje, da bi takšna prepoved morala biti skladna z že sprejetim ukrepom za zmanjšanje dostopnosti do alkohola. Vse to pa bi moralo biti usklajeno še z nizom drugih ukrepov (denimo z zvišanjem cen alkoholnih pijač, prepovedjo oglaševanja).
“Le tako bi se postopoma zmanjševalo tvegano in škodljivo pitja alkohola, hkrati z njim bi upadala škoda, ki jo alkohol povzroča na področjih zdravstva, sociale in materialne varnosti posameznikov ter družin,” pojasnjuje. “Le tako bi učinkoviteje stopili na prste tudi alkoholni industriji in mladim sporočali, da opijanje ni normalno.”
Rušenje tradicije
V veliko okoljih živi tradicija pitja alkohola na javnih površinah. Popivanje spremlja pustovanje, organizirane zabave, praznovanja na prostem, slavja ob športnih zmagah.
Na takih dogodkih se zbere veliko ljudi, pogosto večina lokalnih prebivalcev. Kljub temu pitje alkohola na javnih površinah najpogosteje vzbuja politično in medijsko pozornost le tedaj, ko so v dogajanje zajete marginalne skupine - denimo brezdomci, zasvojenci in druge socialno izključene in ranljive skupine (brezposelni, imigranti).
Tudi mladi (dijaki, študenti) so po vsem svetu vse pogosteje udeleženci - pivci alkohola na javnih površinah. “To se dogaja tudi v Sloveniji, ob tem pa imamo občutek, da so razmere ušle izpod nadzora pristojnih državnih in lokalnih služb, odgovornih za javni red in mir ter spoštovanje zakonodaje,” našteva Peloza.
Zato v takšnih razmerah ni mogoče vztrajati pri splošni prepovedi pitja alkohola na prostem, dodaja Jan Peloza.
“Iz teh ukrepov so izvzete javne površine, ki jih oddajajo ali brezplačno uporabljajo za zasebne namene (terase, vrtovi gostinskih lokalov) in javne prireditve, ki so, skladno s predpisi, pod strogim nadzorom za to pooblaščenih služb. Zato je odveč tudi strah pri nekaterih nasprotnikih takšne prepovedi, ki omenjajo, da poslej ne bi mogli več prirejati novoletnih zabav, velikih koncertov na prostem in podobnih prireditev,” pojasnjuje Matej Košir z Inštituta Utrip.
Past uvedbe splošne prepovedi pitja alkohola na vseh javnih površinah pa tiči tudi v tem, da bi se popivanje poslej selilo na druge, manj nadzorovane in skrivne lokacije. “Hkrati pa bi takšna prepoved okrepila varnost in ohranjala tudi večjo mero čistoče na javnih krajih, kjer potekajo popivanja,” dodaja Ciril Klajnšček z Rdečega križa Slovenije.
Ukrepajo tudi drugod
Takšni ukrepi so vse bolj priljubljeni tudi drugod - Veliki Britaniji, Španiji, nordijskih državah, ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Tudi pri nas je nekaj občin sprejelo ukrep prepovedi pitja alkohola na javnih površinah - Velenje, Ptuj, Jesenice, Krško, Žirovnica, Vransko, Poljčane in Kranj.
V mnogih mestih po svetu natančno zelo jasno opredeljujejo tiste javne površine, kjer je pitje alkoholnih pijač oziroma popivanje strogo prepovedano in družbeno nesprejemljivo. Območja brez alkohola so parki, osrednji trgi, rečna in morska nabrežja in podobno. Gre zlasti za kraje, kjer je tveganje za ogrožanje varnosti ljudi in kršitve javnega reda največje.
Izvajanje predpisov nadzorujejo policisti in lokalni redarji. Na ta način tudi lokalne oblasti ljudem sporočajo, kje v mestu ni sprejemljivo pitje alkohola in popivanje v javnosti
Slovenske študije navajajo, da mladoletniki, kljub prepovedi, še vedno zlahka pridejo do alkohola - v gostinskih lokalih, trgovinah in na bencinskih servisih, saj starosti kupcev domala nikjer ne preverjajo.
JASNA ARKO
