Zdrava obzobna tkiva, porok za preprečitev sistemskih bolezni

Ob urezu ali poškodbi, ko rana zakrvavi, običajno poiščemo obliž, ob obsežnejši krvavitvi pa zdravniško pomoč.

Kaj pa ob krvavitvi iz dlesni? Obiščete svojega osebnega zobozdravnika? Veliko ljudi krvavim izpljunkom ob čiščenju zob, ki se v umivalniku pojavljajo dan za dnem, leto za letom, še vedno ne pripisuje večjega pomena. Za mnoge je obisk zobozdravnika nujen le, ko gre za zobobol.

Pa vendar je krvavitev opozorilni znak, ki kaže na bolezenski proces ali poškodbo, in tudi krvavitev iz dlesni in ustne sluznice ni izjema.

Najpogostejši vzrok za krvave izpljunke ob umivanju zob je vnetje obzobnih tkiv. To je lahko omejeno na rob dlesni, ki postane pordel in otečen, kar imenujemo gingivitis. S časom pa lahko bolezen napreduje in vnetni proces zajame tudi kost, zobni cement in pozobna vlakna, ki povezujejo cement s kostjo. To stanje imenujemo parodontalna bolezen, ki je ena najbolj razširjenih kroničnih vnetnih bolezni.

Dlesen ob zobu se odmakne, nastane žep, zob postane daljši in se maje, začne se premikati, na koncu pa nezdravljena parodontalna bolezen vodi v izgubo zoba.

Vnetje običajno napreduje brez bolečin. Dolgo časa je krvavitev edini znak bolezenskega stanja. Pri kadilcih se lahko celo ne pojavi krvavitev, vendar pa kajenje zmanjšuje obrambne sposobnosti organizma in s tem pospešuje propad tkiv.

Poglavitni vzrok za vnetje obzobnih tkiv so bakterije v zobnem plaku, ki se nabira ob robu dlesni in v dlesninem žlebu.

Pri zdravem človeku, ki si redno in temeljito čisti zobe, se med obrambnimi mehanizmi telesa in bakterijami zobnih oblog vzpostavi ravnotežje, ki zagotavlja zdravje zob in obzobnih tkiv. Če se to ravnotežje poruši zaradi povečane količine plaka, naraščanja števila patogenih bakterij ali zmanjšane učinkovitosti obrambnih sposobnosti organizma, pride do vnetja.

Med dodatne dejavnike tveganja sodijo kajenje, stres, genetski dejavniki, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni, hormonske spremembe in osteoporoza, pa tudi spol, starost in debelost.

Izguba zob pa ni edina posledica vnetja obzobnih tkiv. Vse več raziskav potrjuje, da je zdravje ustne votline tesno povezano s sistemskim zdravjem. Globoki žepi okoli zob predstavljajo okuženo rano, prek katere v kri, že ob ščetkanju zob in žvečenju, prehajajo bakterije, bakterijski strupi in škodljive snovi, ki nastanejo pri vnetju.

Raziskave dokazujejo, da parodontalna bolezen predstavljala dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, prezgodnji porod ter nizko porodno težo novorojenčkov, za pljučnico, povezujejo pa jo tudi z rakavimi in ledvičnimi obolenji.

Za zdravje svojih zob in obzobnih tkiv lahko največ storimo sami - z redno in temeljito ustno higieno ter obiski pri izbranem osebnem zobozdravniku. Poleg ohranitve lastnega zobovja je dodaten vzrok za skrbno nego ustne votline tudi skrb za ohranjanje lastnega sistemskega zdravja in za zmanjšanje obolevnosti.

SUZANA MILAVEC,

dr. dent. med.