Zdravi starostniki so podlaga zdrave družbe
Evropskemu letu aktivnega staranja, ki pri nas že poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Danila T>ürka, se bo pridružil tudi svetovni dan zdravja, 7. april, namenjen kakovostnemu življenju v starosti. Rdeča nit vseh dejavnosti in prireditev je ozaveščanje in poziv prebivalstva k medgeneracijski solidarnosti in skrbi za ostarele.
Aktivnosti ob Evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami so se pri nas pričele pred mesecem. Častni pokrovitelj je predsednik države Danilo Türk.
Akcije v evropskem letu aktivnega staranja
V nizu dejavnosti sodelujejo poleg državnega sveta, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavništva Evropske komisije in AGE - platforme Evrope še Zveza društev upokojencev Slovenije, Mladinski svet mladih Slovenije, predstavništvo evropskega center za socialno politiko in raziskave, nevladne organizacije ter ustanove, namenjene tudi starejšim.
Ambasadorji evropskega leta 2012 so Ivo Daneu, Peter Florjančič, Mateja Kožuh Novak, Neža Maurer, Vlasta Nussdorfer, Mito Trefalt in Rok Terkaj.
Že zdaj poteka vrsta projektov, ki povezujejo in vključujejo ostarele v vrsto dejavnosti. Gre za primere dobre prakse o aktivnem staranju in medgeneracijski solidarnosti.
Letošnje Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami je namenjeno krepitvi zavesti o aktivnem staranju, še zlasti na področju zaposlovanja, sodelovanja starejših v družbi in njihovega samostojnega življenja. Eden od ciljev teh dejavnosti je spodbujanje interesnih skupin in oblikovalcev politike, naj oblikujejo in sprejmejo vrsto zavez, ki bi pripomogle h kakovostnemu vključevanju in sodelovanju starostnikov v družbi.
Tudi Slovenci se staramo
Leto, namenjeno starostnikom, je posledica spoznanja, da se prebivalstvo v razvitem svetu stara, hkrati pa se podaljšuje tudi življenjska doba.
Slovenija se, podobno kot druge evropske države, že sooča z znatnim staranjem prebivalstva. Po podatkih evropskega statističnega urada je bilo v letu 2010 pri nas 29,3 odstotka prebivalstva starih 50 let in več. Ta delež je leta 1990 znašal 21,4 odstotka.
Najnovejša raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer o aktivnem staranju razkriva, da 58 odstotkov ljudi v Sloveniji zaznava lastno državo kot letom prijazno. Ali jo bo tudi poslej, ko se obetajo varčevalni ukrepi, ki bodo posegli tudi v kakovost življenja ostarelih, pa bodo pokazale raziskave v bližnji prihodnosti.
Za zdravo starost
Tudi letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je namenjen staranju in zdravju.
Zavest vodstev držav in za to zadolženih ustanov naj bi okrepili s spoznanji, da je skrb za zdravje ostarelih zelo pomembna, saj zdravi starostniki dlje samostojno živijo, lahko skrbijo zase, pa tudi zdravstvo in s tem državo stanejo veliko manj kot tisti, ki so zaradi težkih bolezni potrebni pomoči, nege in dragega zdravljenja.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) med drugim promovira skrb za zdravje, zdrav način življenja pri vseh starostnih skupinah prebivalstva, tudi pri ostarelih. Zdrav življenjski slog in skrb za javno zdravje je naloga vlad držav, ki so dolžne to skrb zajeti že v nacionalne programe.
SZO med drugim poudarja, da je zdrav življenjski slog, ki ga začnejo vzdrževati ljudje najkasneje v srednjih letih (pri generacijah, starih od 40 do 60 let), temelj za primerno zdravje tudi v jeseni življenja.
Ostarelih bo vse več
Po oceni SZO se bo v razvitem svetu potrojilo število prebivalstva, starega 60 let - gre za obdobje od leta 2000 do 2050 v primerjavi z minulim petdesetletnim obdobjem. Delež ljudi, starih 65 let, je leta 2010 znašal 14 odstotkov, leta 2050 naj bi narasel na 25 odstotkov.
V večini EU zadnja leta strmo narašča delež prebivalstva, starega okrog 75 let (moški) in 80 let (ženske). To pa vpliva tudi na življenje družin in družbe.
Za razvito družbo je pomembna skrb za ostarele, vzdrževanje njihovega zdravstvenega stanja, vključevanje ostarelih v različne dejavnosti, da so koristni, ustvarjalni in v primerni zdravstveni kondiciji, hkrati naj bi bila kakovost njihovega življenja med državami tudi primerljiva.
To pa pomeni tudi, da ne bi živeli v socialni izolaciji in revščini, za kar mora poskrbeti vsaka država posebej - s pomočjo socialnih in zdravstvenih dejavnosti in ukrepov. Mednje sodijo promocija zdravja, dobro oblikovani in pravični zdravstveni sistemi, skrb za socialno varnost, dostopnost do zdravljenja, načrtno odkrivanje nevarnih in kroničnih bolezni, zanje ustanove za nego in varstvo ostarelih, kjer bodo dostojno živeli in sklenili življenjske poti.
JASNA ARKO
