“Zdravstvo je v hudi etični krizi”

Zdravništvo in zdravstvene delavce opominja, da nihče - ne vlada, ne minister za zdravje, ne politika teh akutnih težav ne bo razrešil namesto njih. Zdravstvo mora ukrepati, zdaj in nemudoma.

Dr. Miro Cerar omenja, da gre za več pojmov, ki se združujejo v odnos in način dela in delovanja - v zdravstvu in tudi v vseh drugih dejavnostih v družbi.

“Morala je zelo intimen, oseben čut dolžnosti do lastne vesti in ljudi, vsak ima lastno, intimno moralo. S socializacijo razvijemo podobne morale, a gre za osebno vest. To je naša notranja zaveza. Etika pa je dvig morale na racionalizirano raven. Praktična etika je to, kar si zadamo kot vodilo ravnanja. Na univerzalni ravni iščemo etična načela človeštva. Ta načela so zelo preprosta in če bi se jih držali, bi bilo človeštvo zares v zlati dobi,” med drugim poudarja Cerar.

Prepričan je, da je kriza, ki je tudi finančna in socialna, v biti etična kriza. Politika in družba pa ne moreta funkcionirati, če nimata morale in etike: “Če v politiko ni zaupanja, če so kriteriji razrahljani, ne more živeti pravna država. Vsi potrebujemo več etičnosti.”

Še posebej se mu zdi pomembna univerzalna etika, ki je temelj delovanja tudi v zdravstvu. V zdravstvu zaposleni uveljavljajo etične kodekse, ki veljajo za posamezne poklicne skupine in so dobrodošla pomoč tudi pacientom za preverjanje dela v zdravstvu.

“Etika je koristna, problem v Sloveniji pa je, da je je v praksi veliko premalo; ne le v medicini, tudi na vseh drugih področjih,” izpostavlja Cerar. “Zdravstvo je v hudi etični krizi, kar potrjujejo zadnji odmevni dogodki. Ta etična kriza je zelo očitna. Še tako dober kodeks ne more v zdravstvu vzbuditi ne osebne morale ne univerzalne etike. Oboje pa je nujno za odličnost dela zaposlenih.”

Opozarja, da je neko delo lahko tehnično odlično, ni pa idealno dotlej, dokler ni etično. “Biti odličen v zdravstvu in tudi v drugih poklicih pomeni oplemenititi svoje tehnične in moralne sposobnosti z etično vrlino. Žal pa zdravstvene delavce premalo vzgajajo tudi za to, da imajo čut za sočloveka, čut za bolnika.”

Dr. Miro Cerar meni, da je tudi odstop zdravstvene ministrice le potrditev razmer, ko predhodni minister prizna, da sam ne bo zmogel urediti težav, ker ni deležen podpore in da zdaj že bivša ministrica navaja, da razmeram ni kos ter se boji groženj. Ob tem omenja še: “Piše se o mafiji in o botrih v ozadju, o nepravilnostih, podkupninah ... Zdravništvo samo mora ukrepati. To ne more namesto njih storiti ne vlada ne minister, pa tudi pravniki ne. Take obtožbe o korupciji terjajo ukrepanje. Zanje pa se zavzema le peščica zdravnikov .... Ko zadene neko poklicno skupino takšna sramota, kot je korupcija, mora ta poklicna skupina sama počasi začeti te zadeve popravljati. Če se sami ne bodo vzpostavili kot etično dobra skupina in če sami ne bodo popravili tega vtisa, ga nihče drugi ne bo. Sami so najbolj odgovorni za stanje, kakršno je zdaj.” JA