Že mladi moramo skrbeti, da bomo zdravi tudi v starosti
Vsaj pol ure hitre hoje vsak dan je temeljni nasvet zdravnikov ljudem vseh starosti, ki si želijo ohraniti zdravje in vitalnost tudi na jesen življenja. Človeško telo je zgrajeno tako, da se mora gibati, poudarjajo strokovnjaki za zdravje. Na pomen redne telesne dejavnosti nas opozarjajo že v vrtcih, šolah, na sistematskih pregledih, specialisti ob pojavu kroničnih bolezni in vsako leto tudi ob svetovnem dnevu gibanja, ki smo ga obeležili minuli petek.
Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta je temeljno sporočilo prebivalcem iz nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Ta skuša ob vseh podobnih priložnostih spodbuditi ljudi v vseh okoljih k redni telesni dejavnosti. “Gre za življenjski slog, ki ga moramo otroku privzgojiti s pomočjo lastnega zgleda že v družini,” dodaja Milan Krek iz koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV).
“Sprehod po naravi nas sprosti, s tem premagujemo tudi depresivnost,” meni Milan Krek. Strokovna spoznanja navajajo, da redna rekreacija prispeva k preprečevanju nastanka srčno-žilnih in rakavih bolezni, možganske kapi, debelosti, diabetesa, visokega krvnega tlaka, osteoporoze ... “To je pomembno tudi z vidika stroškov, ki spremljajo zdravljenje teh težkih bolezni. Če bi zdaj aktivno prebivalstvo redno telovadilo, bi v prihodnjih treh desetletjih zato, ker bi ohranilo zdravje, našemu zdravstvu prihranilo okrog milijardo evrov.”
Za čilo starost
Redna, ustrezna in varna telesna dejavnost je pomembna za ljudi vseh starostnih skupin, toliko bolj pa za starejše od 65 let. Slednjim v IVZ priporočajo vsak dan vsaj pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti.
Spodbudno je, da podatki iz zadnje raziskave IVZ, opravljene lani, dokazujejo, da je zmerno do intenzivno telesno dejavnih vsaj štiri dni na teden dobre tri četrtine starejših od 65 let. Najljubša oblika rekreacije je hoja.
Pri starejših je redna telesna dejavnost zelo pomembna. Zaradi fizioloških procesov s staranjem upada mišična masa in zato moč mišic, kar je povezano tudi z ravnotežjem in usklajenostjo gibov. “Že zaradi tega se pri starostnikih pojavljajo padci pri vsakdanjih opravilih - ob vstajanju s stola, dvigovanje lažjih bremen, pri hoji po stopnicah. Padci pa botrujejo tudi težjim poškodbam, ki lahko krepko poslabšajo kakovost življenja,” opozarja regionalna promotorka zdravja v koprskem ZZV in fizioterapevtka Manica Remec. “Zato je treba ohraniti vitalnost čim dlje, k temu pa pripomore redna telesna dejavnost.”
Starostniki bolj aktivni kot mladi
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča starejšim od 65 let, naj bodo telesno aktivni čim več dni v tednu, vsaj zmerno intenzivno dejavni pa najmanj 150 minut na teden. Čas za rekreacijo naj se podaljša glede na leta - otrok potrebuje uro gibanja vsak dan.
Lanska raziskava ( opravil jo je IVZ v sodelovanju z regijskimi ZZV in ljubljansko medicinsko fakulteto), imenovana Z zdravjem povezan vedenjski slog, razkriva še eno zanimivost - starejši od 65 let so v mnogočem bolj telesno dejavni kot mlajše starostne skupine.
Podatki omenjajo, da je zmerno intenzivno telesno dejavnih večino dni v tednu (vsaj štiri dni) več kot tri četrtine (77,3 odstotka) starejših od 65 let. V tej skupini jih kar dobrih 70 odstotkov rekreacijo opravlja celo dlje od pol ure vsak dan. Slabih 90 odstotkov se odloči za hojo.
Vse več debelosti
“Zaskrbljujoč je podatek, da so slovenski otroci že od rane mladosti dalje predebeli,” opozarja Krek. “Soočamo se tudi s porastom debelosti pri odraslih. Vsi pozabljamo, da nam vsakdanji sprehod podaljša življenje in ohranja zdravje, z njim tudi dolgost kakovostnega življenja.”
Družina je tista, ki naj bi pri otroku že zarana začela razvijati zdrav in aktiven življenjski slog, omenja Remčeva in dodaja: “Ustvarjeni smo za gibanje, pa na to pozabljamo in nemalokrat iščemo izgovor v pomanjkanju časa. Pozabljamo pa, da posedanje in poležavanje pred TV ekranom škodi zdravju nasploh in da bi ta čas lahko namenili vsaj za hojo, kolesarjenje, rolanje ... Debelost in z njo povezane zdravstvene težave niso le posledica napačne prehrane (in v krizi pomanjkanja denarja za dražja in bolj zdrava živila), temveč tudi posledica zaležanosti, lenobnosti.”
Remčeva dodaja še, da “gibanje ne sme biti muka, nadloga, temveč si je treba izbrati takšno dejavnost, ki nam je všeč, ob kateri uživamo in jo zato tudi laže zajamemo v našo vsakodnevno rutino in obveznosti, ki jih imamo."
Aktivnost na delovnem mestu
O tem, kako pomembni za zdravje zaposlenih so rekreativni odmori med delom, nam že vrsto let dopovedujejo zdravniki in drugi strokovnjaki. Koprski ZZV pa je pred tremi leti natisnil in v delovna okolja na južnem Primorskem razposlal tudi poseben letak, kjer so prikazane vaje, ki naj bi jih med delom - četudi po dve do pet minut - izvajali vsi, ki opravljajo sedeče delo.
Pred vadbo se moramo ogreti, po njej ohladiti, med njo pa sproti nadomeščati izgubljeno tekočino s pitjem vode. Z vadbo počakamo vsaj uro po obroku. Pred vadbo ne pijte alkohola in kave. Vaje izvajajte dokler zmorete, v primeru bolečin, vrtoglavice in drugih težav takoj prenehajte. Pri zmerno intenzivni telesni dejavnosti se zadihamo, poviša se srčni utrip, ogrejemo se, a se še lahko pogovarjamo. Te dejavnosti so hitra hoja, počasen tek, kolesarjenje, ples, plavanje ... Pri intenzivni dejavnosti sta dihanje in utrip zelo hitra, napor je večji in težji.
“Gre za projekt spodbujanja razgibavanja na delovnem mestu, ki bi pripomogel k manj poškodbam, zlasti na hrbtenici in gibalih,” pravi Remčeva. Hkrati z vajami naj bi se ljudje v večji meri odločali za pešačenje v službo in domov, vožnjo s kolesom namesto z avtom, za hojo po stopnicah namesto uporabe dvigala.
Dejavnost uskladite z zmožnostmi
Pri telesni dejavnosti, ki si jo posameznik izbere, je pomembna tudi ocena lastnih telesnih zmožnosti, odvisnih od splošne fizične kondicije.
“Previdnost ni odveč,” svetuje Remčeva. “Upoštevati moramo zdravstveno stanje, zmogljivosti in sposobnosti in v ničemer pretiravati.”
Krek dodaja, da si kaže rekreativno dejavnost izbrati glede na zanimanje, ob tem pa ni nujno, da nas to udari po žepu: “Hoja nič ne stane, vsekakor pa enako koristi kot, denimo, fitnes, tenis in druge oblike vadbe, za katere je treba plačati tudi članarino in si praviloma kupiti za to priporočljivo opremo.”
Glede na letni čas se kaže primerno pripraviti na sonce, oborožiti z zaščitnimi kremami in pripomočki (pokrivalo, sončna očala, svetla in lahka oblačila z dolgimi rokavi). Podobno velja tudi za hojo v naravi, pri čemer se je treba zaščititi tudi pred klopi. Teh je letos zaradi vlage več kot poprej. Tudi na Primorskem so klopi kužni, zato previdnost ni odveč.
JASNA ARKO