Že na sprehodu vas lahko opeče
Že majsko sonce je lahko močno, čeprav smo šele dodobra slekli zimska oblačila. O moči sončne pripeke nas vsak dan opozarjajo pri objavi UV indeksa v nižinah in gorah, ta podatek velja upoštevati tudi, ko se podamo na sprehod po mestu in pešačenje v naravi. Sonce je zdravo, opekline pa ne. Zato kaže kožo, še zlasti občutljivo, že ob vsakdanjih opravkih na prostem, primerno zaščititi.
V toplejših mesecih je sončenje med 10. in 16. uro koži in zdravju škodljivo. Kožo moramo pokriti s svetlimi, zračnimi oblačili in zaščititi s kakovostnimi kremami z visokim zaščitnim faktorjem pred UVA in UVB žarki. Ne pozabite na glavo - zdravniki priporočajo čepico, klobuk - in na oči, ki jih zavarujemo s kakovostnimi sončnimi očali.
Ni modna muha
Pol ure pred sončenjem in hojo po soncu je treba kožo natreti s primerno kremo za zaščito. Ko greste v naravo, vzemite zaščitno kremo s seboj in se namažite večkrat, zlasti po izpostavljenih delih - obrazu (ne pozabite na nos), vratu, po rokah in nogah (če obleka razkriva kožo na nogah).
Pokrivalo, zaščitna krema in očala morajo biti obvezna oprema od spomladi do jeseni. Med 11. in 15. uro se ne smemo sončiti, tisti z občutljivo kožo pa naj se soncu izogibajo od 10. do 16. ure.
To je temeljni nasvet zdravnikov vsem, ki se veliko gibajo na prostem, torej tistim, ki pešačijo po mestu, hodijo v službo del poti peš, delajo na vrtu, posedajo na soncu. Ne gre za modno muho ali reklamiranje izdelkov kozmetične industrije, temveč za skrb za zdravje, saj lahko vsakič nastale sončne opekline izzovejo pojav kožnega raka in vrste drugih bolezni.
Tisti, ki se odločijo za kopanje, kljub dokaj hladnemu morju, in za sončenje, naj vselej uporabijo zaščitno kremo. Namažite se vsakič, ko pridete iz vode. Namažite tudi ustnice, ušesa, zatilje, podlahti in predel pod naramnicami kopalk.
Če vas na soncu daje žeja, uživajte mlačne pijače. Mlačni napitki ohladijo, mrzli ne. Ti lahko povzročijo vnetje grla in prehlad, hkrati so šok za želodec, sinuse in organizem nasploh.
Previdno od pomladi do jeseni
Sonce je zdravo, saj pospešuje tvorbo vitamina D. Lahko pa je tudi škodljivo, svarijo zdravniki. Vsako leto se namreč že v topli pomladi soočajo tudi s sončnimi opeklinami pri premalo previdnih ljudeh. To še zlasti velja za tiste, ki se nezaščiteni predajajo soncu ob morju in vse, ki jih lepo vreme zvabi na izlet v hribe, ob tem pa pozabijo na zaščitno kremo, ali pa uporabijo takšno s prenizkim zaščitnim faktorjem.
Po izkušnjah zdravnikov ljudje najpogosteje pozabljajo na pokrivala, namesto lahkih oblačil z dolgimi rokavi se oblečejo tako, da je koža čim bolj razgaljena, za zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem pa menijo, da ob prvih sončnih žarkih še ni potrebna. Pa bi vse našteto po mnenju zdravnikov moralo postati del vsakdanjika od pomladi do jeseni.
Škodljivi UV žarki
Za dobro zdravje je pomembna zaščita pred UV sončnimi žarki v gorah, tik ob morju in na njem. To bi morali upoštevati tudi deskarji, jadralci, turisti na jahtah, saj k prejeti dozi prispevajo svoj delež tudi od morske gladine (ali na smučanju od snega) odbiti sončni žarki, ki to količino lahko podvojijo.
Tega se premalo zavedamo tudi zato, ker UV sončnih žarkov ne občutimo. Posledice pa opazimo šele, ko je koža že opečena.
Naporno delo v pripeki, tek in sončenje lahko privedejo do vročinskega udara in do vrste drugih resnih zdravstvenih zapletov.
UV indeks doseže najvišje vrednosti ob jasnem vremenu v juniju in juliju. Strokovnjaki poudarjajo, da je v gorah višji zato, ker moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča hitreje kot moč preostalega sončnega sevanja.
Ob jasnem nebu je v topli polovici leta moč UV sončnega sevanja največja ob enih popoldan po poletnem času, ko je pot sončnih žarkov skozi ozračje do tal najkrajša. Višji kot je objavljen UV indeks za posamični dan, bolj je treba kožo zaščititi pred soncem in se v najhujši pripeki umakniti v gosto senco.
Niso pa vsi ljudje enako občutljivi na UV sončne žarke, saj je pomembna tudi pigmentacija kože. Svetlejša kot je polt, bolj previdni moramo biti. Ljudje s svetlimi lasmi in očmi so bolj občutljivi. Posebej občutljivi so majhni otroci in starejši.
Pretirano sončenje pospešuje staranje kože, botruje nastanku kožnega raka in sive mrene na očeh, slabi imunski sistem, lahko botruje dehidraciji in sončarici.
Zmerno sončenje ugodno vpliva na tvorbo D vitamina, izboljšuje počutje, pospešuje delovanje hormonskih žlez in zdravi nekatere kožne bolezni, zlasti luskavico.
Ne pozabite na ozon
Na Primorskem se pogosto v toplih dneh soočamo tudi s povišano koncentracija ozona v zraku. Tedaj nas pestijo slabo počutje, glavobol in razdražljivost.
Vročina in ozon poslabšata počutje in zdravje, še zlasti, če se v najhujši pripeki in popoldan gibamo na prostem, jemo težko hrano in pijemo alkohol. Vse to ob povišani koncentraciji ozona v ozračju zdravniki odsvetujejo in priporočajo počitek v zaprtih prostorih.
V takšnih razmerah je treba zastreti in zapreti okna ter vrata, delo na prostem pa opraviti zjutraj ali pod večer. Če imate čez dan nujne opravke, oblecite lahka svetla oblačila, nosite pokrivala in sončna očala, hodite po senčni strani ceste, pijte veliko navadne vode in se čim prej umaknite v zaprt ohlajen prostor.
Še zlasti previdni bodite ko gre za ostarele, kronične bolnike in majhne otroke. V primeru slabosti, bolečin pri srcu in drugih težav, pojdite takoj k zdravniku.
S povišanimi koncentracijami ozona se soočamo pozno spomladi in poleti, ko je vroče in sončno. Koncentracija ozona je najvišja popoldan. Zato je EU že pred več kot desetletjem uveljavila direktivo o ozonu, vsenuje jo tudi slovenska zakonodaja. Opredeljuje alarmne, opozorilne, ciljne in dolgoročno naravnane vrednosti koncentracije ozona. Določa tudi način merjenja, zagotavljanje kakovosti meritev, število merilnih mest ter poročanje o meritvah.
Opozorilna vrednost za ozon je 180 mg/m3 (miligramov na kubični meter zraka) za enourno povprečje. Alarmna vrednost za ozon znaša 240 mg/m3 za enourno povprečje. Podatki o meritvah so javni, na voljo vsem, ki jih to zanima. Na svoji spletni strani jih objavlja Agencija RS za okolje (Arso).
Vpliv na zdravje
Kako občutimo povišane koncentracije ozona? Posledice so, med drugim, odvisne od koncentracije in dolžine izpostavljenosti temu plinu. Fizično dejavni ljudje, ki vdihajo več zraka, so mu bolj izpostavljeni. Splošno priporočilo pa navaja, naj se vsi v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnih telesnih dejavnosti na prostem.
Koristni plin ozon nastaja v stratosferi (med 18 in 25 kilometri), zdravju pa povzroča težave ozon v troposferi, nekaj kilometrov nad tlemi. Ob povišanih koncentracijah škodi zdravju.
Ozon v povečani koncentraciji nima vonja. Že pri koncentraciji 120 miligramov v kubičnem metru zraka se pojavljajo pekoče oči in sluznica nosu, pri občutljivejših ljudeh še moker nos, oteženo dihanje, bolečine v prsih, kašljanje, siljenje na bruhanje, težave pri delovanju srca, vrtoglavica ...
Ponavljajoča se izpostavljenost ozonu lahko povzroči resne okvare, najbolj ranljivi so otroci, ostareli, kronični bolniki, delavci na prostem in rekreativni športniki. Povezana je s krajšanjem pričakovane življenjske dobe, razvojem akutnih in kroničnih posledic na dihalih in srčno-žilnem sistemu, z oviranim razvojem pljuč pri otrocih in z zmanjšano telesno težo novorojencev.
Zato v takšnih razmerah zračite prostore le zarana, zatem pa okna in vrata tesno zaprite. Aktivnosti in delo na prostem opravite zjutraj in zgodaj dopoldan. V primeru slabosti takoj poiščite zdravniško pomoč.
Napoved onesnaženosti zraka z ozonom (O3) je za vsak dan in tudi za naslednjega pripravljena in dostopna na spletni strani Arso. Arso ima po državi dvanajst merilnih postaj. Svojo pa ima tudi koprska Luka, a le za lastne potrebe.
JASNA ARKO
