Zgled drugim ali pa rumeni karton
Na področju telemedicine in informatike je izolska bolnišnica (SBI) v samem vrhu v Sloveniji, je ob obisku v spremstvu zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča minuli četrtek novinarjem povedal predsednik države Danilo Türk. Minister zagotavlja, da naj bi SBI dobila sodoben urgentni center leta 2013 ali 2014, ni pa navdušen nad izgubo v poslovanju.
ZDRAVSTVO V ISTRI> Predsednik države Danilo Türk je SBI obiskal v sklopu državniškega obiska v izolski občini, na povabilo izolskega župana Igorja Kolenca. V SBI se mu je pridružil zdravstveni minister Dorjan Marušič.
Türk je obisk po ogledu SBI zaokrožil z izjavo: “Izola na mnogo načinov simbolizira razvoj Slovenije v postindustrijsko družbo, in to v mnogo pogledih - v pogledu razvoja postindustrijskega časa, prostorskega planiranja, vrhunskih storitev, medicinskih storitev, turizma ... Ta razvoj ima nekaj izrazito lepih in prijetnih vidikov (denimo razvoj oljkarstva in proizvodnje oljčnega olja ter vina) in nekaj izjemno zahtevnih novih tehnoloških načinov, kot je, na primer, razvoj telemedicine in informatike v medicini. Prav tu je SBI v samem vrhu v Sloveniji. Upoštevaje te razvojne dosežke je Izola simbol prehoda Slovenije v postindustrijsko družbo.”
Povezave zdravstva v Istri z Evropo
Predsednik Türk izpostavlja tudi povezave obeh bolnišnic v Istri z zdravstvenimi ustanovami v Evropi in širše. Ortopedsko bolnišnico je obiskal že pred dvema letoma, SBI minuli teden. Omenja sicer, da gre za dve različni bolnišnici, saj je prva specializirana, druga regionalna, vendar se obe že leta intenzivno strokovno povezujeta s sodobnimi ustanovami zlasti v Evropi.
“Glede na njune mednarodne povezave sta po uspešnosti v Sloveniji v samem vrhu,” omenja predsednik in dodaja, da so ga tudi v SBI seznanili z bogatim mednarodnim sodelovanjem te ustanove.
“To je zelo spodbudno in je porok za prihodnji razvoj, saj sodeluje z mnogimi bolnišnicami v Evropi. Še zlasti dobro je to sodelovanje po elektronski poti, ta pa omogoča boljšo in hitrejšo diagnostiko in kakovostnejše odločitve o izbiri zdravljenja.”
Prepričan je, da so te izkušnje že potrdile, “da je v tem naša prihodnost in da moramo nasploh v državi to področje dejavnosti še okrepiti. SBI lahko služi kot dober zgled.”
Priprave na trženje v Evropi
Tudi minister Dorjan Marušič izpostavlja potrebo po pripravi slovenskega zdravstva na vstop na evropski trg.
Prav za slednjega pa se mora reorganizirati, da bo lahko konkurenčno in kakovostno.
Nadgradnja zdravstvenega sistema je temelj, ki ga bo treba zgraditi v sklopu reforme, ki se je je lotil in upa, da jo bo naše zdravstvo ob splošni podpori lahko tudi uspešno izpeljalo.
Glede na sklenjen prvi krog javne razprave o tezah reforme pravi: “Zelo zadovoljen sem z odzivom na Nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. Vesel sem velike podpore temeljni nujni usmeritvi - preventivi in primarni ravni. Od tod naprej pa se odpirajo številna vprašanja, kako reformirati zdravstveno zavarovanje in tudi, ali narediti korak naprej v reorganizaciji zdravstvenega sistema. Trdno sem odločen kreniti naprej, saj je treba zdravstveni sistem pripraviti tako, da bo zmagovalec tudi v prihodnje, predvsem v letu 2014, ko bomo še hitreje lahko nudili te storitve v evropskem prostoru.”
SBI je dober primer
Marušič pri prodoru slovenskega zdravstva na evropski trg omenja SBI, ki “je prav na tem področju že naredila pomembne korake, čeprav si želim, da bi bili še daljši in prodornejši.”
Hkrati priznava, da nudi ustanova, še zlasti poleti, “zelo veliko kakovostnih storitev prebivalstvu in vsem, ki obiščejo to območje in jo tedaj potrebujejo. Veseli me, da sta predsednik države, pa tudi župan izolske občine, to spoznala. Njun tokratni obisk daje poseben pečat spoznanju, da moramo ohraniti to ustanovo, da je SBI pridobitev za regijo; pa ne le zaradi delovnih mest, temveč zato, ker ponuja visoko kakovostne storitve in možnosti za razvoj območja. Ta bo možen, denimo, v povezovanju s turizmom, zdraviliškim turizmom in z univerzo, torej z raziskovalno dejavnostjo.”
Minister SBI optimistično poziva k ambicioznosti, naravnanosti v prihodnost, prizadevanju za kakovost storitev na višji ravni.
Urgentni center najkasneje leta 2014
Reorganizacija urgentne službe v Istri je bila vzorčni primer za združevanje urgence za kakovostnejše zagotavljanje 24-urne neprekinjene medicinske pomoči. Pod streho SBI za zdaj deluje le ponoči, v celoti bo lahko, ko bodo tod uredili urgentni center. Glede reorganizacije urgence pravi: “Pohvalno je, da smo po 28 letih zmogli združitev na enem mestu.”
Pristavlja, da sta ta ureditev in prizadevanja po racionalizaciji dela po državi sprožile “veliko tekmo med bolnišnicami in zdravstvenimi domovi, kdo bo prvi storil korak naprej, kdo bo hitrejši.” Te dni so takšno združitev, a že v sklopu nepretrgane urgence, izpeljali v Novem mestu. “SBI je bila očitno prelomnica, aprila bo po njenem vzoru urgentno dejavnost uredilo še več bolnišnic. Gre za izvedbo določil zakona iz leta 1992, ki veleva in zapoveduje, da se dežurna služba izvaja v bolnišnici, če jo posamezno območje ima,” pojasnjuje minister.
Zaveda pa se, da potrebuje območje, kjer so vladale prejšnje navade 28 let, tudi nekaj časa, da se privadi novemu režimu: “Projekt se mora prijeti v lokalnem okolju. Proučiti bomo morali morebiti prehitre odločitve, preživeti bo treba poletne mesece in jeseni vso stvar zakoličiti s standardizirano ekipo, ki bo trdna podlaga za ureditev načrtovanega urgentnega centra.” Pravi, da bo zanj na voljo tudi denar: “V SBI naj bi začel delovati leta 2013 ali 2014.”
Za izgubarje rumeni karton
Izolska, pa tudi šempetrska bolnišnica, sta ob sklenitvi lanskega poslovnega leta pridelali izgubo. Ta je v Šempetru občutno višja kot v Izoli. Minister poudarja, da je izguba problem vodstva: “Bolnišnice s poslovnimi in strokovnimi vodstvi se morajo zavedati, v kakšnem času živimo - v samostojni Sloveniji, kjer je treba z družbenim denarjem ravnati zelo skrbno in skladno s prihodki odrejati tudi odhodke. Zanesljivo v svojem mandatu ne bom dopuščal, da bi izgube pokrivali iz drugih virov. Že večkrat se je potrdilo, da to problema ne odpravi. Zato bom od izgubarjev zahteval izdelavo sanacijskih načrtov, ki jih morajo umestiti v razpoložljivi denar.”
Prepričan je, da sanacijski načrt razgali vzroke za izgubo in pristavlja: “Na lestvici izgubarjev SBI ni na vrhu, vendar pa mora prav tako pripraviti sanacijski načrt.”
Omenja, da je v eni izmed bolnišnic nedavno s pomočjo njenega sveta zavoda jasno sporočil, da direktor in njena uprava nista izpolnila nalog in pričakovanj ter ne uživata več podpore ministrstva. “Niso delali v mejah razpoložljivega denarja, niso izpolnili dodeljenega programa dela in so s tem na nek način omejili dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev. Hkrati niso izpolnili zastavljenih ciljev ministra glede reorganizacije zdravstvenega varstva. Takšna ustanova nima naše podpore, zasluži si le rumeni karton v obliki vedejevstva direktorja za šest ali dvanajst mesecev.”
Cilj vsake bolnišnice je po Marušičevem prepričanju “urediti poslovanje tako, kot si ljudje v tistem okolju želijo.” Glede SBI pravi, da si prebivalstvo v Istri želi “ dostopnost, kakovost, varnost. Torej v najkrajšem času najboljšo storitev. Tu dela SBI že velike korake, obremenjena pa je še s težavami, ki jo pestijo že vrsto let.”
JASNA ARKO
