Živijo z znanostjo
Konec oktobra je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) praznoval 52-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nagrade Miroslava Zeia, odličja nosijo ime ustanovitelja inštituta, za izjemne dosežke na področju ved o življenju.
Že tretje leto zapored NIB z nagradami in priznanji za biologijo, poimenovanimi po ustanovitelju prof. dr. Miroslavu Zeiu, odlikuje posameznike za izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB.
Koristno za vsakdanje življenje
Širši javnosti je znano, da pod okriljem NIB v sodelovanju z ljubljansko občino, ki je prispevala del denarja za raziskave, nastaja atlas ptic, opravili so popis favne hroščev evropskega varstvenega pomena v ljubljanskem krajinskem parku Tivoli - Rožnik - Šišenski hrib.
NIB je med drugim tudi pobudnik za ohranitev zelenih površin in zdravega okolja po vsej državi, saj bdi nad ohranjanjem narave ijn s tem tudi zdravja ljudi. V ta sklop sodijo med drugim pobude za urejanje rekreacijskih površin in mestnih središč brez izpušnih plinov.
Počastitve 52. obletnice delovanja NIB so se je udeležili tudi predstavniki slovenskih univerz, akademije znanosti in umetnosti, dekani fakultet, direktorji inštitutov in drugih javnih ustanov, direktorji podjetij in predstavniki ljubljanske občine. Direktorica NIB, prof. dr. Tamara LahTurnšek, je med drugim povedala, da se NIB zadnja leta z raziskavami tesno povezuje tudi z gospodarstvom, zlasti na področjih biotehnologije, biomedicine, nano-tehnologije in eko-tehnologije.
Tvorno sodeluje tudi s strokovnimi službami ministrstev, še zlasti, ko gre za politiko okolja, kmetijstva in zdravstva ter vpetosti NIB v aktivnosti EU. Navkljub krizi Lah Turnškova opozarja, da ta ne more botrovati absurdnemu krčenju znanstveno raziskovalne dejavnosti, saj NIB podpira biotehnološki razvoj.
Vizionar, pionir in znanstvenik
Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB za leto 2012 je prejel prof. dr. Jože Štirn, ki je leta 1962 zasnoval Republiški center za podvodna raziskovanja v Ljubljani in s soustanoviteljstvom SAZU uspel v prizadevanjih po ustanovitvi Zavoda za raziskovanje morja Slovenije v Portorožu.
Temu zavodu je načeloval od leta 1964 do leta 1967. Zavod je bil ukinjen, prostore je leta 1969 odkupil Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani za potrebe na novo ustanovljene Morske biološke postaje v Portorožu kot samostojne enote Inštituta. Prof. Štirn se je postaji pridružil leta 1970 in jo do leta 1977 tudi vodil.
Prof. dr. Jože Štirn je vizionar in ugledni strokovnjak, naravoslovec, potapljač, ribič, limnolog in oceanograf, zlasti pa morski ekolog. V NIB poudarjajo, da je že zgodaj spoznal, da lahko biologijo morja razumemo le, če raziskave povezujemo tudi z oceanografijo, limnologijo, kemijo in mikrobiologijo morja. Zato je Morska biološka postaja NIB še zdaj multidisciplinarno naravnana.
V svoji poklicni karieri je Štirn deloval v širokem mednarodnem prostoru in za svoje delo požel vrsto mednarodnih in domačih nagrad. “V slovenski prostor je postavil zametke iz opisne oceanografije, vpeljal je marikulturo, oblikoval temelje za raziskave v ribištvu in za kasnejše specializirano raziskovalno delo na posameznih segmentih morske ekologije. S številnimi prispevki v poljudno-znanstvenih revijah in dnevnem časopisju je pomembno prispeval k ozaveščanju slovenske javnosti v zvezi z onesnaževanjem morja, opozarjal pa je tudi na njegovo bogastvo. Še zdaj je aktiven,” piše v obrazložitvi nagrade.
Genske raziskave rastlin
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju raziskovalne dejavnosti NIB za biologijo za leto 2012 je prejela izr. prof. dr. Jana Žel, ki se zlasti posveča raziskavam gensko spremenjenih rastlin - od vzgoje do diagnostike. Objavila je več kot 60 znanstvenih člankov, od tega v zadnjih petih letih tudi v uglednih znanstvenih revijah Nature Biotechnology in Nucleic Acid Research.
Več njenih odkritij s področja molekulske biologije in genetike je bilo patentiranih. Je članica Evropskega komiteja za standardizacijo za področje Gensko spremenjenih organizmov in članica dveh tehničnih skupin pri Uradu za standardizacijo. Slovenijo predstavlja v evropski mreži laboratorijev, ki določajo gensko spremenjene organizme. Kot ekspertna svetovalka sodeluje v Referenčnem laboratoriju EU za gensko spremenjene organizme v hrani in krmi.
Proučuje klobučnjaške meduze
Nagrado NIB za biologijo za izjemno doktorsko delo na področju raziskovalne dejavnosti inštituta je prejela dr. Tjaša Kogovšek.
Izsledki izbrane doktorske naloge Tjaše Kogovšek z naslovom Trofična ekologija izbranih klobučnjaških meduz v obalnem morju, so bili objavljeni v šestih znanstvenih člankih in obravnavajo perečo problematiko občasnega prekomernega razraščanja teh organizmov v našem morju.
Priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo so dobili tudi mladi sodelavci NIB, ki so od 1. oktobra lani do 30. septembra letos pridobili doktorske nazive - dr. Danilo Bevk, dr. Anja Bubik, dr. Meti Buh Gašparič, dr. David Dobnik, dr. Tjaša Kogovšek, dr. Marko Petek, dr. Katja Stopar in dr. Tinkara Tinta.
JA
