Znati mora veliko več kot “ozki” specialisti
Skupini specialistov iz posamičnih vej medicine se je nedavno utrnila zamisel, oblikovali so jo kot možen predlog, da bi zdravnikom, specialistom družinske medicine, specializacijo skrajšali s že zdaj pičlih štirih let na zgolj poltretje leto. Taka zamisel pa je med specialisti družinske medicine in njihovimi stanovskimi organizacijami naletela na oster protest.
Kajti že zdrava pamet zastavlja pomembno vprašanje, ki zadeva zdravje vseh ljudi: le kako bo ta specialist v ambulanti suveren, podkovan in sposoben za delo - zdravljenje ljudi -, če si znanja ne bo nabral med posebnim usposabljanjem zanj?
Specialist družinske medicine se namreč v svoji ambulanti sooča z prav vsemi vrstami bolezni. Nikdar vnaprej ne ve, kakšnega bolnika bo sprejel in katero bolezen ima posamezni pacient. Dolžan pa je vsako od teh bolezni prepoznati in začeti primerno zdraviti.
Da to lahko opravi tako, kot velevajo medicinska stroka in merila, predpisani postopki - ter, navsezadnje, medicinski kodeks in etika -, mora biti za to zahtevno delo temeljito pripravljen. Prav ta znanja in izkušnje si nabira med obdobjem specializacije, kjer nad njim bdi dobro usposobljeni mentor.
Za lase privlečena, nestvarna pobuda
Združenje zdravnikov družinske medicine opozarja na kadrovsko problematiko specialistov družinske medicine. Ocenjuje, da bi zdaj v Sloveniji potrebovali še okoli 500 družinskih zdravnikov. Izkušnje iz prakse potrjujejo, da so družinski zdravniki preobremenjeni, zato ne morejo več normalno opravljati svojega dela. Njihov delavnik je pogosto dolg tudi po devet ur, še zlasti v času razsajanja sezonskih bolezni, tudi zato ta specializacija mladih zdravnikov ne mika tako kot kakšna druga.
Na predloge o skrajšanju časa specializacije se je nedavno odzvala Katedra za družinsko medicino pri ljubljanski medicinski fakulteti. S predlogom je seznanila Slovensko zdravniško društvo. V pismu opozarja na nesmotrnost takšnih pobud po skrajševanju specializacije iz družinske medicine.
Uradno mnenje je stroki, javnosti in politiki sporočil tudi novoustanovljeni Strokovni svet za družinsko medicino. Ta kakršnemu koli skrajševanju časa specializacije ostro nasprotuje.
Specializacija iz družinske medicine, ki zdaj traja štiri leta, ima v Sloveniji že dolgo in uspešno tradicijo in je primerljiva z mnogimi evropskimi državami. Čas trajanje te specializacije v Sloveniji je bil v preteklosti že deležen skrajšave za leto dni, na sedanja štiri.
V Evropi so pametnejši
Specializacija je danes obvezna v večini evropskih držav, traja pa od treh do pet let. Države z najbolj razvito primarno ravnijo zdravstvenega varstva (torej osnovnega zdravstva) imajo najdaljše trajanje specializacije iz družinske medicine. Tudi naša zdravstvena politika zadnja leta vse bolj poudarja, da mora slovensko zdravstvo okrepiti in čim več bolnikov obdelati že na tej ravni, torej v osnovnem zdravstvu.
Zato je bila reakcija Katedre takojšnja in po besedah prim. doc. dr. Davorine Petek nujna, saj so pobude po skrajševanju prišle iz vrst nekaterih zdravnikov iz drugih strok. Ti so prav za specializacijo iz družinske medicine predlagali skrajšanje s sedanjih štirih let na pičli dve leti in pol.
To pa pomeni, da bi bila dolžina te specializacije celo pod priporočeno dobo specializacije za družinske zdravnike in krajša od dolžine, ki jo jo opredeljuje Direktiva Evropske Unije in podpira WONCA (Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine).
Škodo bi na zdravju občutili bolniki
V pismu Katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete, ki ga je podpisal predstojnik prof. dr. Igor Švab, med drugim piše, da so glede na pobude o skrajševanju specializacij, še posebej za tisto iz družinske medicine, člani katedre sklenili javnost in za to pristojne opozoriti na resne in celo škodljive posledice, ki bi nastale ob morebitni uveljavitvi takšne pobude:
Da je problem pomanjkanja družinskih zdravnikov v Sloveniji pereč, poudarja tudi Zdravniška zbornica (ZZ) Slovenije. Predsednik Andrej Možina opozarja, da deležnikom v slovenskem zdravstvu ni jasno, kako so takšno stanje dopustili in ustvarili razmere, ko zdravniki družinske medicine ne morejo več normalno opravljati svojega dela. ZZ odločno podpira vse usmeritve za razplet teh vprašanj kot prioritetnih na nacionalni ravni.
Pismo navaja: “Družinska medicina je stroka, ki je postala v Sloveniji in tudi drugje v svetu po svoji zahtevnosti in doseženih rezultatih enakovredna drugim strokam v medicini. Čutimo potrebo, da reagiramo na ne dovolj premišljene pobude, ki po našem mnenju pomenijo njeno degradacijo na raven drugorazredne stroke, kar bi imelo negativne posledice za celotni sistem zdravstvenega varstva in predvsem za bolnike. Poudarjamo, da mednarodne organizacije že desetletja opozarjajo, da je vlaganje v kakovostno osnovno zdravstveno dejavnost in s tem v družinsko medicino eden od pogojev dobrega in finančno vzdržnega zdravstvenega sistema.”
Takšna priporočila temeljijo na množici raziskav in so prav zato tudi znanstveno utemeljena. Pisanje omenja dobre izide slovenskega modela specializacije: “Izkušnje naše specializacije uspešno uporabljajo druge države, ki poskušajo to stroko postaviti na njeno pravo mesto v zdravstvenem sistemu. S skrajševanjem specializacije bi Slovenija imela krajše trajanje specializacije kot na primer Makedonija, Srbija, Hrvaška in Črna gora.”
Tega ne bi hotel nihče več delati ...
Švab meni, da bi se hkrati še zaostril tudi problem pomanjkanja zdravnikov družinske medicine v Sloveniji, saj se za to področje, ki bi bilo tudi uradno v takšnem primeru podcenjeno, mladi zdravniki sploh ne bi več odločali.
Strokovni svet za družinsko medicino dodaja še, da bi se skrajševanje specializacije iz družinske medicine škodljivo zrcalilo v celotnem sistemu zdravstvenega varstva in v skrbi ter zdravljenju bolnikov.
Ta specializacija je danes obvezna v večini držav v Evropi, države z najbolj razvito primarno ravnijo zdravstvenega varstva imajo prav za to vejo medicine najdaljšo dobo specializacije. Družinska medicina je postala v Sloveniji in drugod po svetu po svoji zahtevnosti in doseženih rezultatih enakovredna drugim strokam v medicini, hkrati sprejme in zdravi tudi največ bolnikov.
Specialistov že zdaj ni dovolj
V Sloveniji trenutno dela 950 specialistov družinske medicine. Po besedah predsednika odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Mihaela Demšarja uspejo zdravniki družinske medicine v svojem delovnem času komaj končati svoje delo. "Za popoldne nam pa ostanejo obiski nepokretnih in rakavih bolnikov," pristavlja.
Odboru išče možne rešitve, kako družinske zdravnike razbremeniti različnih administrativnih del ter kako mlade zdravnike navdušiti za specializacijo v tej stroki. Meni, bo treba najti spodbude, ki bi privedle do več specialistov družinske medicine.
Za razbremenitev družinski zdravniki sicer predlagajo, da bi krajše bolniške odsotnosti postale stvar dogovora med zaposlenim in njegovim delodajalcem.
O tem se odbor že posvetuje s predstavniki zdravstvenega ministrstva. Ti so predlogu naklonjeni, vendar pa je takšna odločitev odvisna od spremembe zakona o delovnih razmerjih.
Specialisti družinske medicine ob tem dodajajo še, da so, kljub pomembnosti dela, na dnu plačilne lestvice zdravnikov.
JASNA ARKO,
STA