Žrtev samomora je več kot žrtev nesreč
Slovenija je po številu samomorov med prvimi desetimi državami na svetu, čeprav zadnje desetletje število samomorov pri nas upada. Svetovni dan preprečevanja samomora, 10. september, je ena ključnih akcij svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Z akcijo želi WHO spodbuditi države k zasnovi in izpeljavi programov ozaveščanja in preventive.
Problematika samomora je večplasten družbeni problem, žrtve in njihovi svojci so zaznamovani tudi s stigmo. Za razbijanje stereotipov in ozaveščanje si pri nas prizadeva tudi Inštitut Andrej Marušič pod okriljem Univerze na Primorskem, ki je tik pred izpeljavo dijaške preventivne delavnice v sklopu projekta A (se) štekaš?!?
Število samomorov v Sloveniji zadnja leta sicer upada, vendar je žrtev samomora - glede na število prebivalstva - pri nas občutno več kot v večjih državah. Leta 2000 je zaradi samomora ugasnilo 588 življenj, pet let kasneje so ugasnila 503 življenja, leto zatem je število žrtev znova naraslo na 529, zatem pa se je stopnja samomorilnosti spet zmanjševala. Pred tremi leti si je življenje vzelo 448 ljudi, leto kasneje 416, lani pa 437.
Samomor in samomorilnost nista le zdravstveni, temveč večplasten družbeni problem, opozarjajo WHO, psihiatri in drugi strokovnjaki ter združenja, ki se posvečajo preventivnemu delovanju in razpoznavanju znakov, ki lahko nakazujejo, da se je človek znašel v hudi stiski. Leta 2002 sta svetovni dan preprečevanja samomora razglasili Mednarodno združenje za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Na svetu zaradi samomora vsako leto ugasne milijon življenj. Če bi se pogostost samomora po svetu še stopnjevala, WHO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se število žrtev leta 2020 lahko celo podeseterilo. Slovenija je po številu samomorov pri vrhu evropske lestvice, čeprav zadnjih deset let število samomorov upada. WHO poudarja, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki jo družba z vsemi za to usposobljenimi strokovnjaki lahko prepreči.
Letošnje sporočilo je usmerjeno v krepitev varovalnih dejavnikov in zbujanju upanja, v Sloveniji pa je moto Čim več luči življenja za čim manj praznih copat, ki ga spremljajo akcije na štirih mestnih trgih, tudi v Kopru.
Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 437 ljudi (348 moških, 89 žensk). Količnik samomora je lani znašal 21,3 (34,3 za moške in 8,6 za ženske). Podatki navajajo, da je največ samomorov na območju severne in vzhodne Slovenije - murskosoboško, mariborsko, celjsko območje in Koroška. Največ žrtev izbere obešenje, zastrupitev in skok v globino. Med žrtvami je več prebivalcev ruralnih območij in starejših ljudi.
Slovenija visoko na lestvici
Slovenija je bila pred dobrim desetletjem pri vrhu evropske in svetovne lestvice po številu samomorov. Zadnjih deset let število samomorov upada, a je, glede na število prebivalstva, samomorilni količnik še vedno zelo visok in znaša 21,3 (podatek je za lansko leto).
Podatki potrjujejo tudi, da Slovenija po številu samomorov še vedno presega tudi povprečje v EU. Leta 2010 je bila najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora v Litvi (količnik, ki ga izračunajo na podlagi števila umrlih na 100.000 prebivalcev, je znašal 28,52). Sledili so ji Kazahstan (22,74), Ruska federacija (21,43), Madžarska (19,76), Moldavija (18,42), Ukrajina (17,88), Latvija (17,53). Za Latvijo se je umestila Slovenija, tedaj s količnikom 17,17, vendar pa se je ta lani povzpel na 21,3. Za nami je bila leta 2010 Finska s količnikom 16,78. Stopnja umrljivosti v EU je pred dvema letoma znašala 10,3.
Znaki, ki nakazujejo, da človek namerava narediti samomor, so lahko verbalni ali/in neverbalni. Lahko gre za izjave “Ne morem več,”“Najraje bi kar zaspal(a),” “Vse je brez smisla,” izmed neverbalnih pa poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje lastnih predmetov in potrebščin in podobno. Na hudo stisko opozarjajo še spremembe v razpoloženju, opuščanje običajnih aktivnosti, umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča, ko se hkrati pojavlja več dejavnikov tveganja (denimo izguba službe, medosebne težave, depresivnost ...).
Poglobljeno strokovno raziskovanje in proučevanje samomora je zlasti zadnja leta osvetlilo številne dejavnike, ki lahko vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Nastalo je več inovativnih preventivnih pristopov, usmerjenih v zmanjševanje dejavnikov tveganja in krepitev varovalnih dejavnikov, ki prispevajo k upadanju samomorov.
Vse več držav spoznava, da to ni le problem in domena stroke, temveč stvar vsakega posameznika, ki lahko pripomore k boju proti samomorilnosti.
Center za raziskovanje samomora
Pri nas se zlasti zadnje desetletje strokovna in laična javnost temeljito posvečata problematiki samomorilnosti. Pomemben korak na področju preprečevanja samomora smo obeležili lani, ko je začel delovati Slovenski center za raziskovanje samomora, prvi takšen center v državi. Center deluje v sklopu Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Ime nosi po znanem psihiatru in suicidologu, dr. Andreju Marušiču, ki je bil, skupaj s sedanjim predstojnikom centra, dr. Diegom de Leom, pobudnik za ustanovitev svetovnega dneva preprečevanja samomora.
Profesor Diego de Leo je eden najuglednejših svetovnih psihiatrov, specializiranih za področje samomora. Suicidologiji se je povsem posvetil, v avstralskem Brisbanu predava na univerzi Griffith, tamkaj vodi tudi Center za raziskovanje in preprečevanje samomora, hkrati vodi center v Kopru. Opozarja, da je raziskovanje samomorilnega vedenja eden pomembnih elementov njegovega preprečevanja. “Le z natančnimi analizami stanja, spremljanjem trendov, poznavanjem dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov lahko preprečevanje samomora zastavimo tako, da je ustrezno za naše okolje,” našteva strokovnjak.
Glede razmer pri nas pravi: “V Sloveniji imamo kar nekaj posebnosti glede samomorilnega vedenja (po pogostosti samomora izstopa območje severovzhodne in vzhodne Slovenije) zato je natančna analiza razmer še toliko pomembnejša. Raziskovanje in preventiva samomorilnega vedenja morata postati prioriteta družbe.”
Več samomorov kot žrtev nesreč
V razmislek De Leo navaja podatek, da si pri nas vsako leto vzame življenje več ljudi, kot jih umre v prometnih nesrečah, “a varnosti v cestnem prometu mediji namenijo neprimerno večjo pozornost kot samomorom ali hudim duševnim stiskam, ki lahko privedejo do tako tragične odločitve.”
Zadnje leto je Koprski center - Inštitut Andrej Marušič sodeloval v veliko evropskih in nacionalnih projektih, posvečenih raziskovanju samomorilnosti in ozaveščanju družbe. Ta mesec pripravlja preventivne delavnice v sklopu projekta A (se) štekaš?!?
Ko je človek v hudi stiski, lahko sam ali njegovi svojci pomoč poiščejo tudi pri za to usposobljenih strokovnjakih. Na voljo so Reševalna služba na telefonski številki 112, na telefonski številki 01/520-99-00 je na voljo Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj). Telefonska številka 116-123 je namenjena zaupnima telefonoma Samarijan in Sopotnik (gre za skupno, brezplačno številko, ki je na voljo 24 ur na dan). Otrokom in mladostnikom je na voljo telefonska številka 116-111; gre za TOM, telefon za otroke in mladostnike, kjer so dosegljivi med 12. in 20. uro.
Namenjene so dijakom, staršem in zaposlenim v šolah. Temeljijo na izkušnjah obsežnega mednarodnega raziskovalno-intervencijskega projekta SEYLE. Dijaki se bodo na za sodelovanje izbranih srednjih šolah lahko vključili v program, kjer bodo razvijali dobro samopodobo, utrjevali zaupanje vase, se učili izražati čustva, krepili skrb za duševno zdravje.
Njihovi starši bodo prejeli informacije o stiskah mladostnikov, učitelji pa bodo zajeti v poglobljen trening prepoznave samomorilnega vedenja in ukrepanja. Izkušnje iz projekta SEYLE so namreč pokazale, da bi bilo primerno, če bi bile vsebine o duševnem zdravju in učenje spretnosti zajete v sistem vzgoje in izobraževanja.
Krize (še) ne povezujejo s samomori
V nacionalnem Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) navajajo, da je, kljub lanskemu porastu števila samomorov v primerjavi z letom poprej, zadnje desetletje število samomorov pri nas občutno upadlo, za skoraj 30 odstotkov.
Takšna statistika za zdaj ne potrjuje hipoteze, ki se pojavlja v javnosti - da bi namreč k številu samomorov pri nas zadnje leto prispevala naraščajoča gospodarska kriza. Ob tem pa dodajajo, da je upadanje števila samomorov tudi posledica obsežnih preventivnih aktivnosti in načrtovanih akcij ozaveščanja. Prav zato je nujna nenehna skrb in krepitev dela in dejavnosti, ki se posvečajo preventivnim ukrepom zaradi samomorilne ogroženosti prebivalstva.
JASNA ARKO
