Žuželke ob nas in na krožnikih
Niti si še nismo povsem opomogli od praznovanj in mnogi od prekomerno použite hrane, že se pojavljajo nove zamisli o povsem novi vrsti jedi. Nanašajo se na žuželke, za zahodnoevropsko območje dokaj nenavadno sestavino. Z njimi se v vsakdanjem okolju ubadamo zlasti kot s škodljivci, saj se rade pojavljajo med odpadki hrane, že nekaj časa pa nam jih peščica nadebudnežev ponuja kot užitne grižljaje.
Čas daljših praznovanj ima vselej za posledico tudi obilico odpadkov hrane, saj mnogi nakupijo preveč živeža, skuhajo in spečejo obilico dobrot in pogosto se ta hrana prej pokvari, kot jo uspemo použiti.
Zaradi kvarjenja hrane, pogosto tudi zavoljo signalov, da smo se s pretiravanjem s hrano zredili, so med prazniki in ponekod še nekaj časa tudi po njih smetnjaki natrpani. Takšno okolje pa je, kot je splošno znano, pravi raj za živali - poleg glodalcev se v teh odpadkih kaj hitro zaredijo tudi žuželke, še zlasti ščurki. V toplejšem vremenu ne manjka niti mravelj in več vrst insektov.
V medijih pa je nedavno znova vzbudila pozornost vest, ki je podprta tudi z znanstvenimi dokazi - v Franciji, znani kot državi gurmanov, naj bi se v kratkem na policah supermarketov pojavile užitne žuželke iz domače reje.
Mlad podjetnik iz Toulousa naj bi se o dobavi žuželk in iz njih narejenih živil že dogovoril z večjo verigo supermarketov. Te dni naj bi stekla testna prodaja njegovih žuželčjih proizvodov iz murnov in mokarjev.
Murni so na ponekod po svetu med žuželkami za prehrano najbolj priljubljeni.
V omenjeni proizvodnji živil z žuželkami pa naj bi se med specialitetami med drugim znašle čokoladne bonboniere z murni in piškoti, ki vsebujejo prah, izdelan iz mokarjev.
Entomofagija (prehranjevanje z žuželkami) v našem okolju povečini vzbuja gnus, razumemo jo večinoma kot izraz primitivnega vedenja. Drugod po svetu pa je tesno povezana s kulturo in verskimi praksami.
Znanost poudarja, da imajo mnoge žuželke visoko vsebnost maščob, beljakovin, vitaminov, vlaknin in mineralov, prehrambena vrednost insektov pa je odvisna od njihovega življenjskega okolja in prehrane.
Znanost navaja, da so insekti eden izmed virov prehrane, ki ga človeštvo še ni dovolj dobro izkoristilo. Obenem po svetu narašča zanimanje za množično gojenje insektov. Med žuželkami za prehrano so najbolj priljubljeni različni hrošči in njihove ličinke. Na drugem mestu so metulji, sledijo čebele, ose in mravlje, zatem pa še kobilice, murni in termiti.
Čeprav prehranjevanje z žuželkami ni v navadi pri Evropejcih, pa že zdaj ta, najbolj raznovrstna skupina živali, prispeva k prehrani okrog dveh milijard ljudi po svetu. Takšne so ocene FAO.
Kriza, ki se razrašča po svetu in v Evropi, pa ne prizanaša domala nikomur. Prav zato bo imela vpliv tudi na prehranske navade ljudi. Upamo pa lahko le, da ne v tako ekstremni meri, da bi bili domala vsi kaj kmalu prisiljeni jesti pretežno živila, narejena iz žuželk.
Na podlagi znanih in strokovno pridobljenih podatkov pa je znano tudi, da je na voljo še tudi nekaj drugih virov za pridelavo tiste vrste hrane, na katero smo navajeni. Ob tem pa moramo spremeniti odnos do hrane, uporabiti sodobne nove tehnologije za njeno pridelavo in predelavo. Upoštevati bo treba vse potencialne vire hrane in ukrepe za najprimernejše skladiščenje in hrambo živil.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
