Gastronomija kot magnet za turiste
Iz svoje bogate gastronomske zakladnice je Italija globaliziranemu svetu dala pico in testenine. Na vsej zemeljski obli bi verjetno težko našli mesto brez picerije. Kdo ve, koliko ljudi, verjetno jih je zares ogromno, si je nekega dne ob pici ali krožniku testenin reklo, da je vsaj enkrat v življenju treba doživeti tudi original. In so prišli v Italijo, eden najpomembnejših motivov za potovanje pa so bila pričakovana gastronomska doživetja.
Ob naravi, zgodovinskih znamenitostih, mestih, morju, toplicah in kakovostni namestitvi se tudi slovenska turistična promocija vse bolj naslanja na gastronomijo. Potica in kranjska klobasa seveda nikoli ne bosta dosegli prepoznavnosti italijanske pice, a to tudi ni nikogaršnji namen.
Gre predvsem za to, da Slovenija med sodobnimi popotniki postane kulinarično prepoznavna in da se turisti za obisk naših krajev odločajo tudi zaradi gastronomskih doživetij. Takšni turisti seveda že prihajajo. Brda so jih polna, kar nekaj se jih odloča za primorsko gastronomsko transverzalo med Zemonom in Starim selom pri Kobaridu.
V vrhu tovrstne promocije in utrjevanja prepoznavnosti je gotovo gostilna Pri Lojzetu z Zemona z neumornim Tomažem Kavčičem, v tujini najbolj znanim slovenskim gostincem. Pri njegovem delovanju je izjemno pomembno, da naokrog predstavlja kuhinjo s tradicionalnimi koreninami iz čim več lokalnih sestavin. Tako utemeljeno samozavest so prepoznali na številnih koncih in jo nagradili z zaupanja vrednimi priporočili. Kavčiča vabijo s celotnega italijanskega škornja, belgijsko predsedstvo EU ga je pred poldrugim letom povabilo, da je kuhal vrhu unije, italijanski vodiči ga postavljajo ob bok velikim domačim mojstrom. Z nedavnim priznanjem za najboljšo gostilno srednje in vzhodne Evrope, ki jo je prejel v Budimpešti, pa je naredil pomemben korak za slovensko promocijo na trgih držav med Slovenijo in Turčijo. Glede na novinarsko zanimanje zanj in njegovo delo v Budimpešti bo vsaj na Madžarskem v naslednjih tednih postal prepoznaven medijski obraz.
Gastronomski turisti so zahtevnejši gostje, ki se na pot odpravijo pripravljeni. Vedo, kam je treba zaviti, za svoja doživetja so pripravljeni plačati. Ob eni vrhunski izkušnji, denimo večerji na Zemonu ali pri Ani Roš v Kobaridu, pa jih zanima tudi marsikaj drugega. Zadnja leta na ta način v Slovenijo prihaja vse več avstrijskih gostov, italijanski so tako ali tako stalnica, Slovenijo pa odkrivajo tudi popotniki iz številnih drugih držav. Kar nekaj knjig vtisov v slovenskih gostilnah se bere kot globalna spominska knjiga.
Da dobro delo doma in temeljita promocija na tujem prinašajo rezultate, je postalo dejstvo, ki je vse bolj vgrajeno v sistemsko promoviranje slovenskega turizma. Pri tem je zelo dobrodošlo, da se tudi doma krepi ozaveščanje tako ponudnikov kot potrošnikov. Z nekaj spodbudnimi akcijami so v zadnjih letih uspeli zajeti dober veter v slovenska kulinarična jadra. Gostilna Slovenija, denimo, je zelo dobrodošla pobuda obrtno-podjetniške zbornice, ministrstvo za kmetijstvo je krenilo v akcijo za večjo prehransko samooskrbo in zdrav prehranjevalni slog. Jesti zmerno in dobro, sveže in lokalno pridelano ter po pošteni ceni je del življenjskih navad v številnih ljudi.
Slovenska gastronomska krajina je dobro raziskana, vse več je tudi mladih mojstrov, ki jo pri svojem kulinaričnem delovanju spoštljivo obravnavajo. Njihova vloga v slovenski turistični paleti se utrjuje, to pa je tudi povsem v skladu s pričakovanji o tako imenovani večji dodani vrednosti v ponudbi. Dobro sporočilo za turizem in turiste, tako tuje kot domače.