(Ne)sreča v sodih

Slovenci živimo na sončni in srečni strani Alp. A bi bilo bolje, če bi se ne zanašali na srečo, temveč na pamet. Potem bi pristojni ukrepali in odstranili sode z nevarnimi odpadki ob podjetju Javor v Pivki. Sredi mesta, brez kakršne koli zaščite, varovalne ograje ali drugega varstva že leta stojijo sodi, polni lepila in pepela. 120 ton lepila in tesnilne mase in 1500 kubičnih metrov odpadnega pepela leži nezavarovano sredi Pivke. Ne na robu, temveč sredi naselja, v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Kaj vse vsebuje pepel? Kakšne bi bile posledice, če bi sodi z lepilom zagoreli?

Inšpekcija ve zanje. Tudi ukrepala je. A kako? Na papirju. Podjetjem (več jih je, saj se je Javor razbil na kose) je izdala odločbe, odredila odstranitev, obračunala globo. A sodov to seveda ni premaknilo, kubiki lepila in pepela so še vedno tam.

Podjetja so namreč večinoma v stečaju ali likvidaciji. Kar pa ne pomeni, da jih ni in da zanje ni nihče odgovoren. Ne, imajo stečajnega ali likvidacijskega upravitelja, ki mu sodišče odobrava nujna plačila, pa tudi plačilo za njegovo delo. A podjetja se izmikajo. Dokaj zlahka, saj inšpekcija nima vzvoda, da bi jih prisilila k odstranitvi sodov.

Kajti: inšpekcija, ki je kljub zapletenim zakonom v štirih letih pripeljala postopke do izvršbe, je tu obstala. Namesto da bi pooblaščenemu podjetju naročila odvoz in primerno uničenje odpadkov, tega ne stori, ker - za to nima denarja.

Čemu sploh inšpekcija, če nima denarja, da postopek izpelje do konca? Samo za takšne, ki ubogajo njeno prvo odločbo? Nič čudnega, da se ji črnograditelji in kršitelji okoljskih predpisov smejijo v brk, ko pa vedo, da za končno kazen - izvršbo - nima denarja!

Seveda za to niso krivi inšpektorji. Kriva sta okoljsko ministrstvo in vlada, ki sta dolžna zagotoviti inšpektoratu dovolj denarja za izvršbe. Le tako bosta lahko preprečila katastrofe, kakršna se je zgodila v Kemisu, ki stanejo še mnogo več. Kajti od sreče do nesreče je le droben korak.


Preberite še


Najbolj brano