Afere se na tarče niso prilepile
Malo je bilo v ponedeljek, na povolilni dan, zadovoljnih obrazov koprskih političnih akterjev. Prešerno razpoloženje je velo iz tabora Nika Popoviča, zmerno optimistični so bili v Listi Aleša Bržana, delno zadovoljni tudi v SDS, Piratih in v Karjoli, od koder izvira lista Srce Kopra, ki se je prebila v občinski svet. Vsi ostali pa so pričakovali več.
A Koprčani in Koprčanke so na hladno postavili predvsem Gibanje Svoboda, ki je v primerjavi z volitvami pred štirimi leti prepolovilo število mandatov, v primerjavi s parlamentarnimi volitvami izpred pol leta pa je izgubilo kar tri četrtine volilcev. Odločitev o tem, da tik pred volitvami izstopijo iz Bržanove koalicije, se je izkazala za napačno. Očitno so občani v tem prepoznali zgolj politično taktiziranje. Volilci so tudi končali agonijo Socialnih demokratov in jih zabrisali iz občinskega sveta. Lokalna SD, ki je v 90. letih popolnoma obvladovala koprsko občino, je bila v zadnjih treh, štirih mandatih neprepoznavna in medsebojno sprta, vmes pa so njeni volilci bodisi pomrli bodisi odšli k Levici.
Toda glavna zgodba je seveda uspeh Nika Popoviča. Nanj sta vplivala dva glavna razloga. Najprej je predvolilno kampanjo zastavil dovolj zgodaj, postavil si je profesionalno organizacijsko strukturo in v politični marketing vložil precejšen denar. Pri tem se sicer postavlja vprašanje, ali ni že prekoračil z zakonom določene dovoljene višine financiranja. Ta v koprskem primeru znaša do približno 30.000 evrov, Koprčani pa lahko sami ocenijo, ali je tako intenzivno kampanjo moč izvesti s tem denarjem.
Drugi razlog pa je odsotnost kvalitetne konkurence. Pri tem je seveda izvzet Aleš Bržan, ki je v svojem umirjenem in argumentiranem slogu zavrnil večino očitkov, ki so se pojavljali v kampanji. Ostali kandidati so svojo prepoznavnost namreč gradili na tem, da so se ogradili od Bržanovega načina vodenja občine, a se volilci v takšnih situacijah ponavadi odločijo, da med originalom in kopijo izberejo original. In Nik Popovič je nesporno prava opozicija aktualnemu županu, vsi drugi so bili le pomanjšana verzija. V tem primeru je sicer tudi Nik pač kopija očetovskega originala, a tudi to je bilo dovolj za skoraj tretjinsko podporo.
Nerazjasnjen pa ostaja nenavaden trend, da je po razkritju poslovnih vezi s članom srbskega kriminalnega omrežja podpora Popoviču celo narasla. To v manjši meri velja tudi za Bržana, “napadalcem” iz vrst Levice (spomnimo: do kazenske ovadbe je prišlo “naključno” prav pred volitvami!?) in Svobode pa je podpora morda prav zaradi tega še nekoliko upadla. Nauk, ki se ga lahko marsikdo nauči za prihodnje volitve! •