Novogoriška (po)volilna matematika
Razplet prvega kroga županskih volitev v nekaterih občinah na Primorskem je bil tudi za politične analitike in komentatorje precejšnje presenečenje. Izjema ni bila niti Mestna občina Nova Gorica, kjer drugi krog županskih volitev ni bil pod vprašanjem, je pa marsikoga presenetilo, kdo se je v njem znašel.
Javnomnenjske raziskave so namreč kazale, da naj bi se vanj prebila aktualni novogoriški župan Samo Turel (Gibanje Svoboda), ki je imel s podporo 33,8 odstotka vprašanih občutno prednost pred tekmeci, in Damjana Pavlica (Skupna kandidatka SDS, NSi, Demokratov in ZZP) s 17,6-odstotno podporo. V isti sapi je seveda treba povedati tudi, da skoraj petina anketiranih tik pred volitvami še ni imela izbranega kandidata oziroma ne bi volila nikogar. A nazadnje se je izkazalo, da je bila podpora volilcev Bogdanu Česniku, ki mu je javnomnenjska raziskava napovedovala 'le' 11,3-odstotkov glasov, skoraj 24-odstotna in je tako 'zasenčila' Turelovo občutno prednost iz javnomnenjskih raziskav.
Če bi med petimi kandidati za novogoriškega župana v prvem krogu morali izbrati nespornega zmagovalca, bi bil to brez dvoma prav Bogdan Česnik, novinec na občinski politični sceni. Spomnimo: ni še tako dolgo nazaj, ko si je prizadeval postati županski kandidat SD-ja, zaradi česar je prišlo do lustracije novogoriškega odbora stranke, ki je podprla Matevža Vidmarja. Če vemo, da je Česnik svojo kandidaturo uradno napovedal šele 28. septembra, ko je predstavil tudi svojo nestrankarsko listo Nov zagon za Novo Gorico, je skoraj četrtinska podpora volilcev zanj mesec in pol kasneje naravnost fantastičen rezultat.
Kar pa, resnici na ljubo, ne bi mogli ravno trditi za njegovo listo, saj so ji v mestnem svetu pripadli le trije mandati, medtem ko jih ima Svoboda deset. Tu je Turel brez dvoma v prednosti, čeprav deset svetniških mest v 32-članski sestavi novogoriškega mestnega sveta ne zagotavlja več tako udobnega vladanja kot v pravkar končanem mandatu, ko je imela Svoboda kar 14 svetnikov in je za absolutno večino potrebovala le še tri glasove od drugod.
Ali bi Česnik v primeru zmage z zgolj tremi mandati v mestnem svetu lahko sestavil absolutno večino, je pri reševanju enačbe v novogoriški povolilni matematiki daleč najbolj zanimivo vprašanje. Primeri iz državnega zbora nas že učijo, da ni nemogočega nič. Vrata do zmage so v tem trenutku odprta za oba, na koncu pa bo uspešnejši tisti, ki bo pokazal večjo sposobnost prepričevanja, dogovarjanja in spretnega obvladovanja tistih veščin, ki jih zahteva (lokalni) politični parket.