Minister, kje pa vas čevelj žuli?
Se še komu dozdeva, da je naša večna zgodba s prenavljanjem osnovne šole podobna trenutku, ko se na čevlju strgajo vezalke, mi pa namesto novih vezalk raje takoj kupimo cel nov čevelj?
Mar tega ne počnemo že desetletja? Ko smo pred leti uvedli devetletko, so mnogi upali, da bo nov “čevelj” rešil vse težave. A če se ozremo nazaj v čase osemletke, verjetno ugotovimo, da težava nikoli ni bila v strukturi sistema, torej v obutvi sami, temveč v tistih osnovnih “vezalkah”, ki držijo celoto skupaj. In ta celota je bralna kultura.
Najnovejši rezultati raziskave Pisa celotni slovenski družbi namreč nastavljajo neizprosno ogledalo: naši mladostniki izgubljajo sposobnost globokega razumevanja besedil. In rešitev spet iščemo v novih sistemskih popravkih in kupujemo čevlje, ali celo loščimo stare, namesto da bi podrobno pregledali, kje se nam je strgala vezalka.
Tokrat se je strgala pri koreninah. Če kdo hoče slišati ali ne, branje ali poslušanje besedil v domačem jeziku ter njihovo razumevanje, so temelj vsakega naroda. Ma kaj naroda - vsakega človeka. Branje namreč ni le suhoparno sledenje zaporedju črk ali poslušanje besed, temveč je temelj za razumevanje sveta okoli nas. Široka razgledanost človeku ne pomaga le pri filozofskih in literarnih vprašanjih in iz beročih ljudi (brez skrbi) ne nastanejo samo Hemingwayi in Žižki.
Nastanejo pa zreli in življenjsko pripravljeni posamezniki. Branje je namreč tisto, ki človeku omogoči, da pregleda navodila za uporabo kuhinjskega aparata in ga varno uporabi, da razume drobni tisk v pogodbi za zaposlitev ali dojame pogoje kredita in zavarovanja. Pomaga v najbolj praktičnih trenutkih - ko je treba slediti kuharskemu receptu, preveriti preostanek denarja pri blagajni ali prebrati deklaracijo na škatlici zdravil. Vse to so sadovi bralne kulture.
Države, ki na lestvicah Pisa krojijo vrh, nam kažejo, da ne potrebujejo novih čevljev, ampak preprosto nenehno skrbijo za trdnost svojih vezalk. V Singapurju in na Finskem uspeha ne gradijo na večnih strukturnih reformah, temveč na sistematičnem usposabljanju učiteljev za poučevanje branja pri vseh predmetih ter na javnih kampanjah, ki branje spreminjajo v cenjeno družinsko in družbeno vrednoto.
Zato res ni potrebe, da ministra žuli ves šolski čevelj. Vezalke naj zamenja in v šole vpelje več branja (če je mogoče, še s čim drugim razen z ustavo), pa bo - kot bi rekel Trubar - skupaj z narodom stal in obstal tudi v sedanjem čevlju.
