Vrata (še) široko odprta

Komentarji
, posodobljeno: 18. 11. 2026, 19:58

Po dvanajstih letih volilnega zatišja, ko je postojnska občina zmagovalca dobila že v prvem poskusu ali celo brez protikandidata, se vanjo znova vrača prava volilna tekma. Izid tokratnega prvega kroga, ki je v ciljno ravnino poslal Igorja Marentiča in Katjo Čehovin, je seveda lahko posledica velikega števila kandidatov, ki so posrkali vsak svoj delež glasov. A jasno lahko kaže tudi, da si volilci po treh mandatih sedanjega župana spet želijo resne razprave o smeri, v katero gre občina.

Čeprav je predvolilna kampanja po besedah aktualnega župana minila v kulturnem, mirnem in spoštljivem vzdušju brez nizkih udarcev, to seveda ne pomeni, da v ozadju ni bilo resnih vsebinskih razhajanj. Eno ključnih vprašanj, ki je razdelilo mnenja v Postojni, je gotovo hitrost uresničevanja velikih naložb. Izzivalci so v kampanji izpostavljali, da številni projekti že predolgo stojijo na mestu, pri čemer se kot najbolj pereče teme ponavljajo prometna razbremenitev mesta, zagotavljanje novih zemljišč in stanovanj za mlade, nerešeni odnosi z državo glede vojaškega vadišča Poček ... Posebno poglavje je gradnja novega doma starejših, kjer občinska uprava poudarja, da je svoje zaveze glede zemljišča in prostorskih pogojev že izpolnila, nadaljnji koraki pa so v rokah ministrstva in države. Prav to prelaganje odgovornosti med občino in državo pa pri delu občanov pušča grenak občutek zastoja, kar daje tekmecem močno strelivo pred ciljnim glasovanjem.

Zadeve namreč niso tako samoumevne, kot se zdijo na prvi pogled. Čeprav je aktualni župan zbral prek 40 odstotkov podpore, kar se na prvi pogled zdi udobna prednost pred Čehovinovo z zbrano slabo petino glasov, zmaga v drugem krogu še zdaleč ni samoumevna. Prav Marentič iz prve roke najbolje ve, da v Postojni na koncu dobesedno šteje vsak glas in da se karte v dveh tednih lahko povsem premešajo. Leta 2014 je namreč takratnega župana Jerneja Verbiča v drugem krogu premagal s tesno razliko zgolj dveh glasov.

Poleg tega utegne štrene mirnega vladanja še dodatno zaplesti močno razdrobljen občinski svet. Za 23 svetniških sedežev se je potegovalo enajst list, v svet pa se jih je uvrstilo osem. Različnih, svojevrstnih list in strank, ob dejstvu, da je “županova” lista osvojila prav toliko sedežev v občinskem svetu, kot denimo SDS. Takšna razdelitev sil pomeni, da bo moral prihodnji župan ne glede na to, ali bo to ostal Marentič ali bo občino prevzela Čehovinova, za trdno večino v svetu, torej za vsaj ducat glasov, sesti za pogajalsko mizo in skleniti širše dogovore tako s strankarskimi kot z lokalnimi listami.