Vrsta akutnih nerešenih težav

Razpad dejavnosti otroške srčne kirurgije, vse daljše čakalne vrste, zmeda zaradi e-napotnic “zelo hitro”, zamude z nujnimi zakoni, ponesrečeno kadrovanje (zrcalo je ljubljanski klinični center), nagrajevanje medicinskih sester in drugih v zdravstvu zaposlenih ... Gre za niz neuspelih prizadevanj zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, ki jo je premier Miro Cerar ves čas branil.

LJUBLJANA > Obsežen seznam nalog, ki bi uredile zdravstveni sistem, je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc ob nastopu funkcije napovedala, ne pa izpeljala. Ob tem je uspešno prestala kar dve interpelaciji. Premier je ves čas poudarjal, da ji zaupa, kljub dejstvu, da je popustila zdravniškemu sindikatu Fides in s podpisom sporazuma z njim odprla Pandorino skrinjico plač v javnem sektorju, kjer je v zraku obviselo tudi neurejeno nagrajevanje vseh drugih v zdravstvu zaposlenih.

Ministrice se bomo spominjali po neuspelem reševanju hudih težav, ki vodijo v razpad dejavnosti otroške srčne kirurgije in po obljubah, da bo vlada ustanovila samostojni tovrstni javni zavod. Njeno ime je povezano tudi z ustoličevanjem vodstev ljubljanskega kliničnega centra - ko so se direktorji, na katere je prisegala, izkazali za nesposobne in so se vrstile razrešitve.

Zakoni zamujajo, vrste se daljšajo

Kolar Celarčeva je sicer nedavno socialnim partnerjem poslala novo različico zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a bo ostal v predalih. Enaka bo usoda zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ni usklajen s socialno stroko.

Kljub zagotovilom, da se je odločno lotila urejanja in krajšanja čakalnih vrst, se te daljšajo. Zdaj na 61 vrst zdravstvenih storitev čaka skoraj 249 tisoč pacientov - 47 odstotkov več kot v začetku mandata. Nekateri bolniki že dvakrat dlje kot dopušča najdaljša opredeljena čakalna doba, čakajo na preglede in posege.

Korupcija in zmeda z napotnicami

Sumi korupcije in material, ki ga kupujejo bolnišnice, je dvigal veliko prahu. S pomočjo enotne liste cen pripomočkov in zdravil, zanjo je poskrbelo Združenje zdravstvenih zavodov, se je stanje izboljšalo. Ostaja pa prikrita korupcija - od podeljevanja koncesij do kartelnega dogovarjanja in drobljenja razpisov.

Uvedba e-napotnic z dodatno oznako “zelo hitro” je, kljub dobrim namenom, ustvarila zmedo. Zadeva ni bila usklajena, izvajalci (bolnišnice, zdravstveni domovi, koncesionarji) niso imeli za ta namen dodatnih terminov in vrste so se tudi zato podaljšale.

Gnev je sprožila določba v splošnem dogovoru, po kateri bi presojali upravičenost napotitev in stopnje nujnosti osebnega zdravnika. Ta bi za neupravičeno označbo stopnje nujnosti plačal kazen. Ministrstvo in vlada sta zagotovila dodatni denar bolnišnicam za poplačilo starih dolgov. To bi morale storiti že prejšnje vlade. Se je pa zato povečalo administriranje, saj so morale bolnišnice oblikovati sanacijske uprave, ki bodo dodatno obremenjene z administriranjem, kar zahteva ministrstvo.

Gre za 15 bolnišnic, ki so konec leta 2016 imele akumulirano izgubo in so novembra lani prejele skupaj 135,8 milijona evrov proračunskega denarja ter s tem pokrile 80 odstotkov celotnih izgub.

“Vse visi v zraku in spet bodo začeli pri A”

Tako razmere komentira znani zdravnik, prof. dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete, ki je hkrati kritičen do razmer v zdravstvu.

“Vsi ukrepi, povezani z obljubljeno reformo, so se strnili na zadnjo sejo parlamenta, ki je zdaj ne bo,” ugotavlja Ihan. “Tako domala nič od obljubljenega ne bo izpeljano - sprejem nujnih zakonov in nujni ukrepi za ureditev dejavnosti otroške srčne kirurgije! Zanjo in za ustanovitev samostojnega javnega zavoda je nujna močna podpora politike in vlade, saj ne gre za utečene zadeve. Zdaj pa bomo čakali na novo vlado, ta se bo razmer spet lotila pri A, za kar ni več časa!”

---