Bo iz vipavskega vina nastalo razkužilo?

Vinogradniki lahko do 5. avgusta zaprosijo državo za podporo za krizno destilacijo vina in njegovo krizno skladiščenje. Gre za dva začasna ukrepa za blažitev motenj na trgu zaradi covida-19. “Uredbo še preučujemo, a gotovo bom oddali vlogo za krizno destilacijo vina,” pravi Jakob Blaschitz iz kleti Vipava 1894. Gre za destilacijo vina v industrijski alkohol oziroma alkohol za medicinske namene.

PRIMORSKA > Vlada je pred dnevi sprejela uredbo o ukrepih za odpravo motenj na trgu v vinskem sektorju zaradi covida-19. Ta določa dva začasna izjemna ukrepa - krizno destilacijo in krizno skladiščenje vina. Že pred tem so vinogradniki, ki so se tako odločili, poslali vloge za zeleno trgatev.

Silvan Peršolja

Klet Brda

“Ti ukrepi, z zeleno trgatvijo vred, so samo prva pomoč, da preprečimo zlom vinskega trga, reši pa nas lahko samo večja prodaja.”

Predvsem za večje vinarje

Upravičenci za krizno destilacijo in krizno skladiščenje vina so večji vinarji, ki letno pridelajo vsaj 30.000 litrov vina. Za ukrep se lahko potegujejo tisti, ki bodo pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov vina. Podpora znaša 80 centov za liter. Kleti, ki odkupujejo grozdje od drugih vinogradnikov, bodo podporo prejele, če bodo grozdje od njih odkupile tudi letos, količina pa ne sme biti bistveno manjša kot lani.

“Ta ukrep je zaradi presežkov vina nujen, enakega so sprejeli tudi v Avstriji. V naši kleti imamo kar precej zalog, za destilacijo bi namenili večjo količino, tako da pogoje iz uredbe izpolnjujemo. Koronakriza je ustavila prodajo, od junija naprej je malo bolje, toda vsega ne bomo uspeli prodati,” pravi Jakob Blaschitz.

Ingrid Mahnič

predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre

“Država bi morala omejiti uvoz cenenih vin.”

Iz presežkov vina alkohol za neživilske namene

Ali se bodo destilacije lotili sami ali bodo to zaupali drugim, se za zdaj še niso odločili, zdaj še preučujejo uredbo. Komu bodo prodali destilat - gre za industrijski alkohol ali za alkohol za medicinske namene - še ne vedo. Kupci bi lahko bili proizvajalci različnih izdelkov, za katere je potreben ta alkohol, med njimi so, denimo, tudi razkužila in čistila.

Za krizno skladiščenje vina je podpora namenjena tistim, ki bodo vsaj pol leta do enega leta skladiščili vina letnikov 2018 in 2019. Ti bodo v letu dni prejeli po deset evrov za skladiščenje enega hektolitra vina.

11

milijonov evrov je na voljo za vse ukrepe skupaj

“Ukrepi so pravi in sprejeti ob pravem času. Slovenija se je s tem približala vinogradniško razvitim državah, ki te ukrepe poznajo že dolgo. Ti ukrepi, z zeleno trgatvijo vred, so samo prva pomoč, da preprečimo zlom vinskega trga, reši pa nas lahko samo večja prodaja. Zato jo je treba spodbuditi prodajo, zlasti pa poskrbeti za skupno promocijo vin in Slovenije kot vinske dežele,” pravi Silvan Peršolja, prvi mož Kleti Brda, in dodaja, da tudi strokovna združenja v Italiji v teh novih razmerah promocijo postavljajo na prvo mesto. Stavijo na večjo podporo države pri promociji vin in celotnega kmetijsko-živilskega sektorja pri vstopu na nove trge.

Silvan Peršolja

Jakob Blaschitz

Vipava 1894

“Ta ukrep je zaradi presežkov vina nujen, enakega so sprejeli tudi v Avstriji. V naši kleti imamo kar precej zalog, za destilacijo bi namenili večjo količino.”

Zelena trgatev je izhod v skrajni sili

Peršolja ni zagovornik zelene trgatve, ta ukrep vidi zgolj kot izhod v sili. Krizni destilaciji vina pa je bolj naklonjen, ta ukrep poznajo v vrsti držav, zlasti v Italiji, Španiji in Franciji, pri nas pa ga doslej ni bilo, saj ni bilo potrebe.

Tudi Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo v sežanski enoti novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, upa, da se bo za zeleno trgatev odločilo čim manj vinogradnikov. “No, če ima nekdo polno klet vina, pa raje vidim, da izbere katerega od preostalih dveh začasnih ukrepov, kot da se odloči za krčenje vinograda. Še najbolj pa sem naklonjena vsem drugim ukrepom, ki zagotavljajo, da grozdje v taki ali drugačni obliki konča na mizi, recimo tudi kot grozd na krožniku ali kot sok.”

Pravi, da je na Primorskem nekaj povpraševanja po krizni destilaciji in kriznem skladiščenju, vendar si bodo vzeli vinogradniki čas za dokončno odločitev. Še prej pa bo treba preučiti najnovejšo uredbo, ki uvaja ta dva ukrepa, in pogoje zanje. Glede na zahteve glede količin so ukrepi namenjeni večjim vinogradnikov, teh pa med kraškimi ni veliko.

Zelena trgatev nikakor, raje kupili novo cisterno

Glede zelene trgatve podobno meni tudi Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre. “Krizna destilacija je zame sprejemljiv ukrep, a dostopna bi morala biti vsem, tudi manjšim pridelovalcem. Tudi krizno skladiščenje je primeren ukrep. V naši družini pa se ne bi nikoli odločili za zeleno trgatev. Nasploh pa bi prednost dala vsem ukrepom, ki so bolj v sozvočju z vinogradniško dušo. Predvsem pa bi država morala omejiti uvoz cenenih vin,” pravi Mahničeva.

Njihova družina, ki se ukvarja z vinogradništvom, ima na zalogi še dobršen del lanskega letnika vina. “Velik del vina običajno prodamo v svoji gostilni in gostom, ki pridejo na našo kmetijo, a vse kaže, da letos tako ne bo šlo. Zato smo kupili novo cisterno, da bomo imeli kam spraviti letošnji letnik,” še razlaga Mahničeva.

Peršolja ocenjuje, da je omejevanje uvoza cenenih vin bolj pobožna želja; takšna omejitev ne bi bila v skladu s prostim pretokom blaga znotraj EU in zato tak ukrep ni mogoč. “Treba je delati na promociji in kakovosti. Slovenija lahko tekmuje le s kakovostnimi vini, ne pa s cenenimi. Z rastjo prodaje bo znova zaživel vsak člen verige - od vinogradnikov do kleti.”

---