Kdo je nova prva dama ZDA Jill Biden in po čem si bomo zapomnili Melanio Trump?

Nova prva dama ZDA Jill Biden, ki bo 20. januarja v Beli hiši nasledila našo rojakinjo Melanio Trump, bo precejšnje nasprotje svoje predhodnice. “Sta popolnoma različni osebi. Prepričana sem, da se bo nova prva dama večkrat oglasila. V stilu oblačenja pa bo Melanio težko preseči,” ocenjuje Ksenija Benedetti, nekdanja vodja državnega protokola.

ZDA > 69-letna profesorica angleščine Jill Biden, ki se v Belo hišo vrača po štirih letih, bo v svoji novi vlogi poskrbela za drugačen, “manj bleščav” značaj prve dame.

Že kot soproga takrat podpredsednika ZDA v letih 2009-2017 se je v zgodovino zapisala kot prva “druga dama” v zgodovini ZDA, ki je kljub moževemu položaju ohranila svojo zaposlitev. Zdaj napoveduje, da kljub selitvi v Belo hišo svoje kariere ne bo postavila ob stran, temveč bo nadaljevala s poučevanjem angleškega jezika na kolidžu Severne Virginije, s čimer bo po nekaterih ocenah v ameriških medijih vlogo prve dame pripeljala v 21. stoletje.

Od profesorice do prve dame

Jill Tracy Jacobs se je po propadlem prvem zakonu z Josephom Bidnom poročila leta 1977. Leta 1981 sta dobila hčer Ashley. Vzgajala je tudi oba Bidnova sinova iz prvega zakona, Beauja in Hunterja. Bidnova prva žena Neilia in leto dni stara hči Naomi sta namreč umrli v prometni nesreči leta 1972. Odraščala je v Philadelphii. Že kot 15-letnica se je zaposlila kot natakarica v New Jerseyju. Po srednji šoli je doštudirala na univerzo Delaware, kjer je leta 2007, ko je bila stara 55 let, tudi doktorirala. Angleščino je poučevala na srednjih šolah in fakultetah. Ustanovila je neprofitno organizacijo za osveščanje o raku dojk ter z možem soustanovila fundacijo, ki se osredotoča na preprečevanje nasilja nad ženskami in vojaške družine. Sodelovala je pri raznih pobudah Obamove vlade, najbolj na področju izobraževanja in pomoči vojaškim veteranom.

Posvečala pa se bo še drugim pobudam, kot so brezplačna ljudska univerza, podpora vojaškim družinam, okrepitev raziskav na področju raka in izobraževanje.

Melanio si bomo zapomnili predvsem po oblekah

Tudi ameriški mediji Jill Biden opisujejo kot zelo angažirano, energično, odzivno, kar se je potrdilo tudi v volilni kampanji. Zadržana Melania Trump se je, nasprotno, držala pretežno v ozadju. In po čem si jo bomo najbolj zapomnili?

Kdo je Kamala Harris, prva ženska podpredsednica

Z zmago Josepha Bidna je podpredsednica ZDA kot prva ženska na tem položaju postala senatorka iz Kalifornije, 56-letna pravnica Kamala Harris, ki je bila komaj tretja podpredsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA in obenem prva temnopolta ter hkrati tudi azijskega izvora. Pomen tega, da je bila Harrisova kot prva ženska in hči priseljencev izvoljena na podpredsedniški položaj, je včeraj poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Po njenih besedah je Harrisova “navdih za mnoge”.

Rodila se je v kalifornijskem Oaklandu materi indijskega rodu in očetu jamajškega rodu. Po študiju prava je delovala kot tožilka, leta 2010 je nastopila položaj pravosodne ministrice Kalifornije, leta 2016 je zmagala na volitvah za zvezni senat.

Republikanci so jo sicer že napadli kot skrajno levičarko, a na drugi strani so bili nad Bidnovo izbiro najbolj razočarani prav ameriški levičarji, ki so podpirali senatorja Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren.

“Po njenem stilu oblačenja in tem, kako se je znala postaviti, jo bo zelo težko preseči. Stil je imela res dovršen. Ne spomnim se nobene druge predsednikove žene, ki bi v tem pogledu tako izstopala. Morda Carla Bruni, tretja žena bivšega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Obe sta bili manekenki,” pravi Ksenija Benedetti, predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol.

Slovenci smo jo z nekoliko drugačnimi očmi presojali tudi glede na njene slovenske korenine. Toda če so si v Sloveniji ob Trumpovi izvolitvi nekateri v zvezi s tem kaj obetali, je po štirih letih jasno, da Slovenija od najbolj znane sonarodnjakinje ni imela posebnih koristi. “Slovenije in dejstva, da izhaja od tu, se je kvečjemu izogibala,” pravi Bendettijeva. “Kot Slovenka ji ne zamerim, da ni prišla v Slovenijo, ampak da je o Sloveniji vedno govorila v slabšalnem smislu, kot o bivši komunistični državi, od koder je odšla v obljubljeno deželo. Imela sem občutek, da jo je bilo na nek način sram, od kje izhaja.”

---