Slovenski dan ekološkega dolga letos po dnevu Zemlje

Dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, bo letos nastopil 25. aprila. To je po dnevu Zemlje oziroma en teden pozneje kot lani. Naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta, zato so nujne trajnostne rešitve, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

LJUBLJANA > Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi torej vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, so ob današnjem dnevu Zemlje sporočili z inštituta.

"Naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije," opozarjajo.

Kot je ob tem dejal direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc, smo navajeni, da sta si dan Zemlje in slovenski dan ekološkega dolga koledarsko blizu, "kar nas dodatno spodbuja k razmisleku o vplivu, ki ga imamo na planet". "Samo z združenimi močmi in odločnimi koraki lahko dosežemo zastavljene cilje in se učinkovito spopademo s posledicami podnebnih sprememb," je jasen.

Na inštitutu so ob tem spomnili, da so prejšnji teden ob svetovnem dnevu Zemlje in dnevu ekološkega dolga za Slovenijo začeli z ozaveščevalno kampanjo na družbenih omrežjih. V okviru kampanje bodo z različnimi govorci izpostavili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naš ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija.

Po mnenju Gorenca potrebujemo obsežne, medsektorske ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost uporabe virov, zlasti v mobilnosti in energetiki. "Prav tako je ključnega pomena spodbujanje trajnostnih inovacij in preoblikovanje našega gospodarstva v krožno gospodarstvo, ki spoštuje naravne omejitve planeta," je podčrtal.

Na inštitutu se zavedajo, da so pri tem pomembni vsi posamezniki, zato so pred leti predstavili slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje. "Orodje ima pomembno vlogo tudi v formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji," je prepričan Gorenc.

O pomembnosti prenašanja informacij o okolju in skrbi zanj na otroke pa se ukvarja inštitutov projekt EcoFootprint, pri katerem so s partnerji kalkulator ekološkega odtisa nadgradili in ga ponudili uporabnikom v Romuniji. V skladu s projektom poteka tudi usposabljanje za učitelje.

Zavedanje o okoljskih vprašanjih postaja vse pomembnejše, saj so naši vsakodnevni koraki bistveni za ustvarjanje trajnostne prihodnosti. "Z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju lahko dosežemo velike rezultate. Zato je ključno, da se zavedamo svojega ekološkega odtisa in se trudimo zmanjšati svoj vpliv na okolje," so še zapisali na Inštitutu za zdravje in okolje.

---