Absolutni “ja” za Franjo, a varno!
Napisali bomo, kar smo že večkrat. Predlogi, naj za ponovno obnovo spomenika humanosti - partizanske bolnice Franja - ne trošimo denarja po nepotrebnem, so sprevrženi. Absolutno smo za obnovo spomenika na kraju samem - v soteski Pasice. Povezuje nas s človečnostjo in z vsemi sedaj najbolj grobo teptanimi vrednotami. Dodajamo le absolutni “ja” za poprejšnjo zagotovitev varnosti spomenika in pod njim ležečih naselij v naravno težki soteski.
Devet mesecev po ujmi Franja gnije, za sanacijo soteske ni denarja. Hudournik Čerinščica in kameninski podori z Njivčev, ki Pasice oklepata, so Franjo poškodovali večkrat, lani prvič infrastrukturo pod njo. Vse do Cerknega! Hudournik je nikogaršnje območje. Z njim ne upravlja nihče. Pravzaprav je Franja zaslužna, da so po prejšnjih ujmah nad njo postavili vodne pregrade in z njimi v treh lanskih ujmah Cerkno bržčas obvarovali hujših posledic.
Muzej sanacijo Franje pripravlja. Sledi volji dela mlajše generacije, ki ne dvomi, da mi in Evropa spomenik miru v sprevrženem svetu potrebujemo bolj kot kdajkoli prej.
Škoda na razriti cesti in Cerknici je bila kljub njim ogromna. Dobra novica je, da je občina Cerkno, ki kot lastnica nikoli ni uspela sprejeti upravljalskega načrta za Franjo, hitro pripravila projekt za zavarovanje soteske. Mestni muzej, ki vzorno upravlja s spomenikom, pa soglaša, da brez zagotovitve varnosti s sanacijo nima smisla začeti.
Muzej načrt obnove pripravlja in sledi volji dela mlajše generacije, ki ne dvomi, da evropski spomenik miru potrebujemo bolj kot kdajkoli. Predsednik fundacije Bazoviške žrtve Marko Bidovec, ki je vladi poslal zahtevo za takojšnji sprejem interventnega načrta za obnovo Franje, na srečo ni osamljen. A v prihodnjih dneh bo najbolj nujno izbrskati denar za zavarovanje okolja. Za visoko vsoto nekaj milijonov evrov gre in potem še vsaj za poltretji milijon evrov za obnovo spomenika. Sočasno gre ob vseh po nepotrebnem ali korupcijsko zapravljenih milijardah evrov, za drobiž.
Denar je nujno najti takoj! Mencanje bo bodisi povzročilo širšo katastrofo vse do Cerknega ali pa bo z leti Franjo res potisnilo v pozabo. S tem bi se izenačili s svetom, ki mu ni mar za ljudi, kaj šele za mir. V imenu svobode je osebju in zanjo ranjenim v Franji, kakopak v sodelovanju z okoliškimi kmeti, uspelo preživeti in dokazati, da je v nemogočih razmerah z vrednotami mogoče vse.
Pravkar, resnici na ljubo v slabših razmerah, kot so bile tiste, ki jih je med drugo vojno nudila sedaj načeta soteska Pasice, umirajo nedolžni ljudje, množica otrok med vsemi. Zato, zaradi dostojnega spomina in ukoreninjenja na vrednotah, si pozabe spomenika humanosti za mir, nikakor ne smemo dovoliti.