Za 1952 kilometrov duhovite poezije

Pesmi v tej prikupni zeleni knjižnici niso revolucionarne, ne vpijejo. So nežne, tople, polne drobnih vsakdanjih detajlov.

Nebo, jasnina, svetloba in neskončnost poletnega dneva ... Dober pesnik se ogne takim zlizanim primerjavam, “ampak prav to mislim, ko ti poskušam napisati ljubezensko pesem”, priznava Peter Svetina (1970). Eden naših najboljših piscev za otroke je k pesniškima zbirkama za odrasle Kavarna v prvem nadstropju (2001) in Počasno popoldne (2011) letos pridal še Vsakdanje geometrije. Naj piše za majhne ali velike, vseskozi je igriv in duhovit, njegove pesmi pa ustvarjajo topel, prijeten svet. Segajo od nekajvrstičnih miniaturk do daljše poezije v prozi, navdihne pa jih marsikaj, od poležavanja na kavču in žretja sladkarij do vožnje z vlakom med Ljubljano in Celovcem, kjer Svetina na univerzi predava slovensko književnost. Verze žlahtnijo besedne igre, včasih križane še z matematiko, geometrijo in geografijo. Posrečena je pesem, v kateri poet svoji dragi pripoveduje, da ji je želel poslati obljubljeno razglednico, a preden jo je napisal, je z njim prepotovala kar 1952 kilometrov po Evropi.

Opevanje vsakdanjosti Svetino tu in tam približa Ervinu Fritzu, igranje z besedami pa Andreju Rozmanu - Rozi, ki mu je posvečena tudi ena od pesmi.

Peter Svetina: Vsakdanje geometrije, LUD Literatura, 93 strani, cena 19 evrov.

---