“Zamorcem ni treba bit užaljeni. Tudi Primorci nismo”
Če bi nam v rajnki Jugoslaviji dovolili brati stripe za Bralno značko, bi najbrž kdo padel v nezavest. Danes je seveda vse drugače in tudi (kakovosten!) strip - od Asterixa do Lavričevih Klasikov - je lahko v izboru mladeži. Med njimi je gotovo strip, ki ga vsebinsko podpisuje celo predsednik društva Bralna značka Marko Kravos! Ob svojem jubileju, mladostnih 80, je moči združil s še enim mladim “zamejcem”, vse prepoznavnejšim Jurijem Devetakom - skupaj sta ustvarila duhovit “igrokaz”.
Ilustrator Jurij Devetak in vsestranski mojster besede Marko
Kravos sta združila moči pri skupni knjigi, ob kateri se bodo
nasmejali bralci vseh starosti. Foto: Maja Pertič Gombač
Zgodba je pravzaprav preprosta: razvajena princeska si na svojem gradu izbira moža in ljubega, oglasijo se, tradicionalno, trije, odloči se, kajpada po nekaj peripetijah, za tistega materialno najrevnejšega, a bogatega z ljubeznijo. Fine, bašta, stop in adijo. Ma kje pa! Seveda ne!
“Igrokaz po starih zgodbah” in igrosmeh z novo generacijo
Strip Deva iz Devina in trije junaki, podnaslovljen Igrokaz po starih zgodbah, seveda prinaša veliko kompleksnejšo in vznemirljivejšo pripoved na več ravneh, ki jih bralec odkriva sočasno: na eni strani sledimo klasični pravljici, na drugi odkrivamo premišljeno posejane pogansko-mitološke reference - od moči ognja z brinove veje do boginje Izide in votline pod gradom, kjer naj bi ji pred tisoč leti darovali žrtve na oltarju kasneje čaščene boginje Deve -, tretja raven pa je sodobnost mladih igralcev, ki pravzaprav to zgodbo danes postavljajo na oder in jo v pristnem dialektu komentirajo. Slednje je pravzaprav tisto humorno gonilo, ki vseskozi začinja potovanje z glavno junakinjo. Slednja pa vseskozi spreminja ime (in pričeske) - je princesa Zora, nato “prinčeska” Dana in pri zadnjem junaku lepa Deva - vsa imena po slovenskem božanstvu -, njene junake, ki so vse prej kot to, pa avtor poimenuje po svetniku Janezu Krstniku, ki goduje najkrajšo noč.
Kajti nikakor ne gre pozabiti na zanimiv dogajalni čas - “kresna noč, 23. junija, sončni obrat, poletni solsticij, ko godujejo Janko, Janej, Ivan, Jan, Vanja, Johan, Žan, Giovanin: vsi pod istim svetnikom, krstnikom.” - in kraj - “Devin, stari grad pri Štivanu, ob izviru-izlivu ponikalne reke Timave. Grad stoji na strmi skali. Na eni strani morje, plavo morje, na drugi zeleni pašniki. V daljavi je videti hribe z borovci. V živi skali pod gradom je še jama, polna odmevov in kapnikov. To je mogočni grad Devin.” Tako o obojem zapiše Marko Kravos, tržaški literat, pesnik, esejist, prevajalec in še marsikaj, čigar vitalizem in humor prežemata prizore.
Upanje in ljubezen - vselej!
“Ta zgodba je pismo: v steklenici čaka, da ga kdo prebere. To upanje goji na svojem kozjem otoku pisatelj, da bi komu zaupal skrivnost, kako se vse prepleta, spreminja in večno vrti. Še sam ne ve, kaj je v zgodbi res, kaj je igra in kaj sanjska resnica, ko pripoveduje o stari veri iz davnine; po meri naše kratke pameti o princesi s tremi imeni, o treh junakih: jutru, dnevu in noči v kresnem času, ko nastopajo tudi trije živalski čudaki, saj je mogoče tedaj razumeti in občutiti vse glasove, vse dišave v vesolju in se potem zgodi, da se v igri spremeniš v princeso, žival ali v sladko zrnko,” med drugim v sklepnem zapisu izpove pisatelj, ki ga je Jurij Devetak - tako kakor sebe - tudi upodobil v karikaturi.
Čisto na koncu poudarimo že omenjeni zorni kot mladih ali pač vidik sodobnega sveta, ki ni samoumeven ter ga Jurijevi in Markovi liki duhovito izražajo v času, ko ne igrajo “igrokaza” in ko se sprašujejo tudi kaj takega iz poglavja politične korektnosti. Se sme, denimo, še reči zamorec? “Zamorcem ni treba bit užaljeni. Tudi Primorci nismo,” pravi junak, junakinja pa: “Vseeno se grdo sliši.” Je “zrnka” (granatno jabolko) pravšnje darilo za nevesto? “Bem, no, samo da je od srca. In zdravo. Vseeno pa bi raje imela prave rubine ...” iskreno pove dekle v vlogi Deve.
Knjiga je izšla tudi v italijanščini in nemščini, univerzalnost duhovitih podob Jurija Devetaka pa nagovarja onkraj jezika. Voščilu ob praznovanju Kravosovega jubileja tako dodajamo še čestitke Juriju Devetaku (1997), čigar upodobitev Nekropole Borisa Pahorja je na nedavnem festivalu Tinta v Ljubljani prejela nagrado zlatirepec za najboljši domači strip za odrasle.