Žlahtni prevajalec v Pretorski palači

Lansko jesen so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper razstavili obsežno delo koprske prevajalke Katarine Šalamun Biedrycke, ki živi na Poljskem in prevaja v oba jezika. Takrat se nam je razkrilo, kako nevedno živimo saj med nami ustvarjajo literarne prevode številne Koprčanke in Koprčani, ne da bi jih opazili, prebrali, kar izdajajo, se pogovarjali o njihovem delu.

KOPER > Koprska knjižnica in Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper sta v sodelovanju s Kulturnim klubom pripravila načrt za mesečna srečanja s koprskimi prevajalci, saj so jih našteli več kot ducat. Minuli ponedeljek se je v Pretorski palači zgodilo prvo tako srečanje. Gost je bil ugledni prevajalec Gašper Malej, ki je iz italijanščine prevedel več kot 30 literarnih knjig pa tudi esejev in dramskih besedil. Za dvajsetletno prevajanje ga je nagradilo italijansko ministrstvo za kulturo in turizem in je edini prejemnik take nagrade v Sloveniji.

Na večeru sta se z novinarko Nevo Zajc pogovarjala o različnih vrstah literarnega prevoda; lahko je zelo zvest izvirniku, kot na primer delo Jolke Milič, ali pa ustvarjalno nadgrajen kot pri Zlobcu in Pavčku. Malej je natančno in poglobljeno razkrival, kako sam vstopa v italijansko literarno besedilo, kako ga preoblikuje v slovenski ritem, besedni pomen in pri tem mu je zelo pomembno, kako prevedeno slovensko besedilo zveni, zato ga mora glasno brati.

V pogovoru sta z Nevo Zajc izpostavila švicarskega pesnika v italijanščini Fabijana Alborghettija, nato italijanskega starejšega pesnika Dina Campano in pisateljico švicarskega rodu Fleur Jaeggy, angažirano pripovedovalko o delu z migranti in eksperimentalno pisateljico. Seveda je Malej razlagal tudi o prevajanju drugih italijanskih književnikov, kot so Italo Svevo, Calvino in pa Pier Paolo Pasolini. Prav Pasolinijevo dramo Ubesedovanja so naslednji dan premierno uprizorili v SNG Nova Gorica.

---