Odločitev za nesprijaznjenost
Berem časopis, berem brez slasti. Tako je pel Marko Brecelj pred 50 leti v skladbi Časopis na legendarni plošči Cocktail, pravkar ponatisnjeni v razkošni razširjeni različici na vinilu.
Na petkovem odprtju velike razstave Ložacija nesprijaznjenega v koprski galeriji Loža se je trlo ljudi. Prišli so tako tisti po uradni dolžnosti, ki večinoma niso bili prihajali niti v bližino mladinskega kluba v skrbništvu Društva prijateljev zmernega napredka, kakor tudi znani obrazi, domala inventar na Gregorčičevi 4. A vsi so se prišli poklonit geniju in uporniku, ki je najprej z Buldožerji, nato pa še sam osvojil poslušalstvo po vsej nekdanji Jugoslaviji, v novem tisočletju pa postal mehkoteroristični aktivist, upornik z razlogom na pogon “upanja brez razloga”. Zoperstavljanje krivicam na izviren, duhovit, za koga tudi nesprejemljiv način je pristalo v galerijskih prostorih. Z nekaj volje bo Muzej Marka Breclja v nastajanju dobil stalne prostore in postal mestna atrakcija s kuriranimi eksponati Brecljeve nesprijaznjenosti. Simbolike ne gre spregledati.
V Izoli danes kolute zaganja 20. Kino Otok, ki je doslej doživel marsikaj, a zaupanja v kakovostno, duha in uma prebujajočo filmsko ustvarjalnost prireditelji niso nikoli izgubili.
V resnici je marsikoga šele ob ogledu pomenljive razstave spreletelo, kako zelo naš prostor pogreša “priletnega parazita” in njemu podobne nesprijaznjence. Že kar otipljiva praznina je nastala v času, ko na eni strani kraljuje apatija, da je treba ljudstvu dobesedno oglaševati nedeljske evropske volitve, na drugi pa se razrašča sovraštvo do najpriročnejših krivcev za vse, od migrantov do LGBT+ oseb.
Po drugi strani pa je nesprijaznjenost kot temeljna drža tudi gnojilo, iz katerega rasejo in se napajajo mnoge navdihujoče zgodbe o vztrajnosti, veri v skupnost in moč umetnosti. Prav danes v Izoli uradno kolute zaganja 20. mednarodni festival Kino Otok, ki je v dveh desetletjih doživel marsikaj, tudi hudega, a zaupanja v kakovostno, duha in uma prebujajočo filmsko ustvarjalnost prireditelji niso nikoli izgubili. Še več, po poti so se pridružili mnogim, ki ne verjamejo, da je v umetnosti tekmovanje smiselno.
Nesprijaznjenost zaznamuje tudi dela Miljenka Jergovića, letošnjega vileniškega nagrajenca, in prav tako literaturo Dušana Šarotarja, domačega vileniškega avtorja v središču. Oba bosta z njo septembra prežela 39. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdor piše in bere, ni sprijaznjen. To vedo tudi v Novi Gorici, kjer od danes vabi Mesto knjige, oziroma NaMesto knjige, kot so duhovito poimenovali niz iskrivih dogodkov.
Brez nesprijaznjenosti niti teh vrstic ne bi bilo, pa če so brane s slastjo ali brez. Tudi v nedeljo bi morala biti nesprijaznjenost, ko gre za spreminjanje sveta na bolje, ključna pri izbiri. Podobno je z “upanjem brez razloga”. Marsikdo ga izbere vsak dan znova.