Dan, ki versko tradicijo združuje s pivom
Irci so praznovali. In še kako so praznovali. Dan svetega Patrika, ki ga na Irskem obeležujejo 17. marca, je praznik, ki je znan domala po vsem svetu. Verske tradicije namreč združuje s pivom in je prav zaradi tega priljubljen tudi med neirci. Pisana množica v zelenem preplavi ulice, pivo teče v potokih, in za en dan se zdi, da je ves svet malce bolj irski. A pod površjem se skriva več kot le veselo rajanje - praznik, ki je nekoč nosil globoko versko in kulturno simboliko, je danes predvsem odsev globalizacije in komercializacije.
Zgodovinske korenine dneva svetega Patrika segajo v zgodnje srednjeveško obdobje. Sveti Patrik, danes zaščitnik Irske, je bil britanski duhovnik, ki je v 5. stoletju pokristjanil otok. Po legendi naj bi uporabil triperesno deteljico kot simbol Svete Trojice, zato deteljica še danes velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov Irske.
Irska je bila stoletja podvržena angleški kolonialni oblasti, kar je pomenilo hudo zatiranje in sistematično diskriminacijo irskega prebivalstva. Protestantska Anglija je katoliške Irce prezirala, ker se niso hoteli odpovedati svoji veri, ker so dolgo vztrajali pri svojem jeziku in ker je bila njihova kultura preprosto preveč drugačna. Čeprav se nam danes zdi nenavadno, da bi se dve beli ljudstvi tako globoko sovražili, je treba razumeti, da je bilo v času pred modernim prevozom potovanje med Britanskimi otoki težavno. Večina ljudi je celo življenje preživela v krogu nekaj kilometrov od kraja rojstva, kar je pomenilo, da so se kulturne razlike med Anglijo in Irsko skozi stoletja močno utrdile.
Dan svetega Patrika je mnogo več kot le dan pijančevanja, zapravljanja in neobrzdane zabave. Nosi globoko zgodovinsko in kulturno dediščino, ki jo je pomembno ohraniti in spoštovati.
Kolonialna bitka in njene posledice
Vrhunec angleškega zatiranja je bil v 19. stoletju, ko je Irsko opustošila velika lakota. Čeprav pogosto slišimo, da je šlo za naravno katastrofo, je bila lakota v veliki meri posledica britanske kolonialne politike. Na stotisoče Ircev je bilo prisiljenih zapustiti domovino in mnogi so odšli v Ameriko, da bi ubežali revščini in britanskemu zatiranju.
A tudi tam jih ni pričakalo nič kaj prijaznejše okolje. Večina Američanov tistega časa je izhajala iz britanskih kolonistov – bili so protestanti, z močnimi angleškimi koreninami, in so na Irce gledali z enakim sovraštvom kot njihovi predniki čez Atlantik. Irce so dojemali kot lene, nasilne pijance in kriminalce, čeprav je bil njihov slab ekonomski položaj v resnici posledica tega, da jih Angloameričani preprosto niso želeli zaposlovati.
Dan svetega Patrika kot odgovor na diskriminacijo
Kaj ima vse to opraviti z dnem svetega Patrika? No, eden ključnih razlogov, zakaj je ta praznik sploh nastal, je bil ponos na irsko identiteto kot odgovor na diskriminacijo. Parade in organizirana praznovanja so bila način, da so Irci Ameriki sporočili: “Smo Irci. Vemo, kdo smo, in ponosni smo na to. Lahko nas sovražite, lahko nas stereotipizirate, lahko o nas lažete, a ne bomo izginili.”
Poleg tega ima praznik tudi pomembno versko dimenzijo. Sveti Patrik je bil katoličan, ki je kljub preganjanju vztrajal pri svoji veri in jo širil. Ni naključje, da so irski priseljenci, ki so se v Ameriki borili proti protestantski prevladi, videli v njem simbol odpora in duhovne trdnosti. Prvotna praznovanja dneva svetega Patrika so bila zato globoko povezana z vero - s čaščenjem in vztrajanjem pri katolicizmu, kljub družbenemu pritisku, da bi se mu odpovedali.
Pomemben vidik praznika je spomin na irski boj za neodvisnost. Barva, ki jo povezujemo s tem dnevom - zelena - ni le simbol sreče in štiriperesnih deteljic V resnici je zelena barva irske osvoboditve. V času boja proti britanski oblasti so Irci nosili zeleno, ker je ostro izstopala proti angleški rdeči. Nič pri tem boju ni bilo povezano s srečo - bila je krvava, dolga borba za nacionalno identiteto in svobodo.
Stereotipizacija Ircev kot veselih zabavljačev, ki jo pogosto promovirajo mediji, dodatno poenostavlja in pomanjšuje kompleksnost irske zgodovine in kulture. To lahko vodi v napačne predstave o Ircih in njihovem kulturnem izročilu. Za mnoge Irce je dan svetega Patrika priložnost za izražanje kulturnega ponosa, vendar pa se sprašujejo, ali praznovanje resnično odraža irsko zgodovino in identiteto.
“Lá fhéile Pádraig sona dhuit” (izg. la vila padreg šona dič) se v irščini glasi voščilo ob največjem irskem prazniku, katerega praznovanje je danes svetlobna leta daleč od prvotnega. Pri tem so ključno vlogo igrali mediji in turizem. Tradicionalne procesije in obredi so kar naenkrat postali spektakularne parade z lebdečimi platformami, helijevimi baloni in množico obiskovalcev. V Chicagu so šli celo tako daleč, da so vodne kanale po mestu pobarvali v zeleno.
Brez piva pač ne gre
Pomembno vlogo igra tudi pivo. Na Irskem je bil dan svetega Patrika v preteklosti verski praznik, kar je pomenilo, da so bile pivnice zaprte. Vendar pa so irski izseljenci, zlasti v ZDA, praznik začeli obeleževati drugače, pri čemer je pitje piva postalo osrednji element. Ker je Guinness ena najbolj prepoznavnih irskih blagovnih znamk, se je njegov pomen v kontekstu praznika še okrepil. Sčasoma so pivovarne in gostinski obrati izkoristili priložnost in začeli tržiti praznik kot dan neomejenega uživanja alkohola, kar je prispevalo k današnjemu dojemanju praznika kot dneva pijančevanja.
Zanemariti ne moremo niti segregacijskega vidika. Sam praznik namreč pogosto poudari razlike med različnimi družbenimi sloji, še posebej v urbanih okoljih. Velike parade in drage prireditve so pogosto nedostopne ljudem z nižjimi dohodki, kar ustvarja občutek izključenosti. Tovrstna segregacija je še posebej očitna v mestih, kjer postanejo določene zabavne cone predrage in neprimerne za vse sloje prebivalstva. Praznik zato daje vtis, da se osredotoča predvsem na potrošništvo.
A dan svetega Patrika je mnogo več kot le dan pijančevanja, zapravljanja in neobrzdane zabave. Nosi globoko zgodovinsko in kulturno dediščino, ki jo je pomembno ohraniti in spoštovati. Globalizacija in komercializacija sta preoblikovali praznik, vendar ostaja priložnost za poglobljeno razumevanje irske zgodovine, kulture in identitete. Pravo praznovanje dneva svetega Patrika bi moralo združevati veselje in druženje z zavestjo o njegovem pravem pomenu ter spodbujati spoštovanje irske dediščine tudi izven meja Irske. Ohranitev ravnotežja med praznovanjem in kulturnim spoštovanjem bo ključna za prihodnost tega praznika.