Arheološke zgodbe iz stare koprske porodnišnice

Legendarna stopnišča, ki so jih nosečnice premagovale same ali na nosilih, ker je bilo pač treba gor, dvigala pa ni bilo. Zelen atrij v pritličju in zelene ploščice na steni velike porodne sobe v nadstropju. Operacijska dvorana z bojda prvo klimatsko napravo v Kopru. Trikoten zdravniški brlog za odmor, prepojen z vonjem po čikih in kavi. Dvorišče za sušenje perila s terarijem za žabe, ki so služile testu nosečnosti. Terasa pediatrije, namenjena zdravljenju otrok s sončenjem. V teh prostorih so ujeti kriki porodnih krčev, jok novorojenčkov, smeh in solze mladih mamic, strog glas babic in nerganje doktorjev.

Pa ne le to. V zidovju odzvanja večstoletno bitje zvonov servitskega samostana. In spodaj, pod nivojem tal, je ohranjen odmev daljne preteklosti. Tam v temi ždijo ostaline srednjeveške cerkvice s pripadajočim pokopališčem in prežitki razkošnega rimskodobnega bivališča. Koliko plasti, koliko zgodb premore stara koprska porodnišnica?

Za Janija, ki je tu mnogim pomagal na svet, in Vero, ki nas je tu rodila tri.

Arheološka in gradbena ekipa delata z ramo ob rami

Kompleks porodnišnice oziroma nekdanjega samostana je izpraznjen, utrujen in zdelan. Univerza na Primorskem ima kljub temu z njim velike načrte in na obzorju so boljši časi. Vdahniti mu želi novo življenje, ga celovito obnoviti in v njem urediti odprto in povezovalno vozlišče bistrih glav, znanja in ustvarjalnosti. Destinacija je opredeljena, kurz je nastavljen, plovba do tja pa je razburkana. Kompleks je obsežen in dotrajan, njegovo kulturno bogastvo narekuje spoštljiv in hkrati razvojno naravnan pristop k obnovi. Taka stvar ni nikoli poceni (strošek je ocenjen na 20 milijonov evrov), zato se univerza projekta loteva pragmatično in fazno ter s posameznimi posegi, korak za korakom utira pot končnemu cilju.

Najstarejše so ostaline rimske vile. Druga odkritja odražajo večstoletni razvoj samostana.

V teh dneh tako v kompleksu tečejo vzdrževalna dela za ureditev odvodnjavanja padavinske vode in zaščito nosilnih zidov pred vlago. Ker dela zahtevajo izkope in ker se ve, da je podtalje nasičeno z arheološkimi ostalinami, je del projekta tudi arheološka raziskava. Izvaja jo ekipa ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo pod vodstvom arheologinje Tine Nanut.

Na terenu je vrvež. Okoliščine projekta in stanje objekta narekujejo, da arheološka in gradbena ekipa delata z ramo ob rami. Gradbinci zakoličijo traso načrtovane meteorne kanalizacije in določijo kote izkopov. Nato nastopi arheološka ekipa. Izkopavanje izvaja zgolj v obsegu gradbenih del tako, da razišče in odstrani ostaline, ki bi bile sicer uničene z gradnjo. Po opravljenih arheoloških izkopih znova nastopijo gradbinci, ki vanje položijo cevi in jih zasujejo. Arheološki depoziti, ki ležijo levo, desno in pod kanalizacijo, bodo neokrnjeni počakali na nadaljnje faze obnove kompleksa ali pa bodo prepuščeni raziskovalni vnemi prihodnjih generacij.

Tempo arheološkega izkopavanja je kar oster. V dveh mesecih je treba izkopati več kot 500 kubičnih metrov raznovrstnih depozitov.

Tempo arheološkega izkopavanja je kar oster. V dveh mesecih je treba izkopati več kot 500 kubičnih metrov raznovrstnih depozitov. Arheološka ekipa zato teren napada na več koncih hkrati. Povsod tako, kot velevajo pravila stroke, sistematično in stratigrafsko, na način, da se depoziti odstranjujejo v zaporedju od najmlajšega do najstarejšega. Vsaka izkopana zemljena plast, grajena struktura, grob ali drug zamejen depozit je stratigrafska enota, ki jo je treba očistiti ter opisno, grafično in mersko dokumentirati. Vse odkrite drobne najdbe in odbrani vzorci materialov se shranijo tako, da je jasno, kateri stratigrafski enoti pripadajo. Vse s ciljem, da se zagotovi karseda dobro dokumentiranje raziskovalnega postopka, ki je destruktiven in neponovljiv.

Izplen izkopavanja je pričakovano pester

Če je staro mestno jedro Kopra zaradi kontinuitete poselitve arheološka poslastica, je ta kompleks češnjica na vrhu torte. Izplen izkopavanja je pričakovano pester in bo lepo dopolnil podatke arheoloških raziskav, ki so bile tukaj izvedene v letih 2011 in 2022. Najstarejše izkopanine so rimskodobne arhitekturne ostaline. Glavnina izkopov je sicer preplitkih, da bi dosegli depozite iz tega obdobja, zato so te ostaline odstrte le mestoma. Fragmenti belega mozaičnega tlaka s črno obrobo in ostanki nekaj zidov bodo zapolnili majhno vrzel v zaenkrat še precej pomanjkljivi sliki objektov, ki so tukaj stali pred dvema tisočletjema. Domneva se, da gre za ostaline obmorske vile, to je posestva z bivalnim in gospodarskim delom ter pripadajočim pristaniščem. Ostaline izpričujejo bogato rezidenčno arhitekturo, nekaj pripadnikom rimske družbene smetane je bilo tukaj lepo postlano.

Druga odkritja slikajo podatke o razvoju samostanskega kompleksa, ki izhajajo iz pisnih virov in stavbne analize. Ti sporočajo, da je tukaj med 12. in 14. stoletjem stala cerkvica sv. Martina, ki je pripadala benediktinskemu samostanu. Sredi 15. stoletja je cerkvico in bližnje objekte dobil v posest red servitov. Ta je cerkev povečal in ob njeni južni stranici zgradil križni hodnik.

Servitski samostan je v naslednjih stoletjih šel skozi več faz prenov in dograditev. Razširil se je proti severu, kjer je zrasla nova baročna cerkev, stara pa je postala interna samostanska kapela in bila nadzidana z novo dvorano. Po razpustitvi samostana in odhodu redovnikov ob koncu 18. stoletja so prostori dobili novo funkcijo. Duhovni in karitativni utrip samostana je nadomestila splošna bolnišnica, baročna cerkev pa je bila predelana v vinsko klet. Po drugi svetovni vojni je bil kompleks preurejen v porodnišnico. Nekdanja baročna cerkev je leta 1962 zgorela, porodnišnica pa se je izselila leta 1996. Osebje je dogodek menda proslavilo z imenitno roštiljado (za več informacij o stavbnem razvoju glej publikacijo Servitski samostan. Arhitekturni in arheološki spomenik v osrčju Kopra iz leta 2017).

V sklopu aktualne arheološke raziskave so na plan pokukali številni depoziti naštetih gradbenih faz. Zaradi intenzivne in neprekinjene večstoletne rabe prostora ostaline tvorijo gordijski vozel. V njem se srednjeveški ostanki cerkvice sv. Martina in pripadajočega pokopališča prepletajo z novoveškimi zidovi, tlaki in grobovi različnih faz servitskega samostana ter modernimi strukturami porodnišnice. Naloga arheološke ekipe je, da razvozla vse uganke. S skorajšnjim koncem terenskih del se raziskava zato ne bo zaključila. Ekipa bo opravila še poterenske specialistične analize pobranih drobnih najdb, vzorcev in človeških posmrtnih ostankov. Rezultati bodo omogočili kronološko in funkcionalno opredelitev posameznih arheoloških kontekstov in pripomogli k temu, da se vozel na koncu razveže.

Stara koprska porodnišnica premore mnogo plasti in mnogo zgodb. Nekdanji samostan je zato upravičeno razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Držim pesti, da univerzi uspe. Kompleks je stoletja služil v dobro skupnosti, naj bo tako še stoletja. Naj v njem stare zgodbe živijo dalje in naj se v njem rodijo nove, ki bodo navdihovale prihodnje generacije. In za božjo voljo, naj bo tokrat notri tudi dvigalo.

---