Ilirska Bistrica: “Zaupanje med krajani in Lesonitom je popolnoma porušeno”

“Težko prepričaš slehernika, ki zavoha smrad po jedkem in ki ga sredi noči zbudi hrup, da vplivov tovarne na okolje ni. Zaupanje med prebivalci in tovarno je popolnoma porušeno,” je bil na včerajšnji okrogli mizi, kjer je beseda tekla o onesnaženosti zraka z izpusti iz Lesonita, neposreden župan Gregor Kovačič. Zaskrbljenost krajanov je toliko večja, saj naj bi okoljsko ministrstvo Lesonitu v kratkem izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30-odstotno povečanje proizvodnje.

ILIRSKA BISTRICA > “Občina je kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja tovarni stopila na stran ljudi in naredila vse, kar je v njeni moči, da zaščiti pravico občanov do zdravega okolja,” je dejal župan Gregor Kovačič. Zdaj je na potezi država, da prevzame svoj del odgovornosti. “Upamo, da bodo Lesonitu, če mu že podelijo dovoljenje, naložili tudi določene zahteve, ki jih bo moral izpolniti,” se nadeja. Vrata občine so odprta tako Lesonitu kot občanom in civilni iniciativi, je k sodelovanju pozval župan.

V zraku bo še več rakotvornega formaldehida

Zaskrbljenost je toliko večja, saj naj bi okoljsko ministrstvo Lesonitu že v kratkem izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. To pa pomeni, da bo v zraku še večja količina formaldehida, dokazano rakotovorne snovi, ki se jo največkrat uporablja za lepljenje v pohištveni industriji, in pa lesnega prahu, ki prav tako sodi med snovi, ki povzročajo raka. “Kar pomeni, da se bo tveganje za pojavnost raka nosne votline, sinusov in pljuč pri prebivalcih, ki ta zrak vdihujejo, še povečalo. Formaldehid namreč nima varne meje,” je opozorila dr. Metoda Dodič Fikfak, vodja Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

dr. Metoda Fikfak Dodič

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

“Tveganje za pojavnost raka nosne votline, sinusov in pljuč se bo pri prebivalcih, ki ta zrak vdihujejo, še povečalo. Formaldehid namreč nima varne meje.”

Bistriška kotlina je še toliko bolj podvržena negativnim vplivom izpustov v zrak, saj ima zaradi inverzije učinek “kotla”. “Ker je tovarna v kotlini, je nevarnost, da formaldehid in drugi prašni delci, tako imenovani 'ubijalci' ostajajo pod pokrovom oblaka. Dim iz tovarne tako tudi ob lepem vremenu ostaja na dnu,” je ogroženost prebivalcev ilustrirala Metoda Dodič Fikfak.

Formaldehid je tudi izjemno alergogen in povzroča astmo. Te pa je po besedah upokojene bistriške pediatrinje Ivice Smajla vse več zlasti pri otrocih. “Pri otrocih gre za kumulativni učinek. Vpliv na otroke, ki to snov vdihujejo, je neprimerljivo večji kot pri starejših ljudeh,” je ugotovitvi pritrdila Dodič Fikfak, ki je opozorila tudi na škodljive učinke hrupa, ki se širi iz tovarne in vpliva na slabšo kakovost življenja zlasti prebivalcev v neposredni bližini tovarne. “Ta hrup lahko povzroča višji krvni tlak, sladkorno bolezen, motnje spanja, utrujenost, motnje koncentracije …”

“Vodstvo tovarne nas je izigralo”

“Prebivalci Ilirske Bistrice smo izgubili zaupanje v vodstvo skupine Fantoni že leta 2006. Takrat smo se izpogajali, da bo tovarna izpeljala določene izboljšave za zmanjšanje vplivov na okolje, a se kljub podpisanim zavezam do danes ni zgodilo nič. Vodstvo, ki je še danes isto, nas je izigralo,” je razočaran eden izmed bližnjih stanovalcev.

“Tovarna, kot je Lesonit, se ne more izgovarjati na to, ne bo posodobila proizvodnje, ker čaka na okoljevarstveno dovoljenje,” je bil kritičen tudi Kovačič, ki meni, da bi Lesonit že zdavnaj lahko preprečil vsaj širjenje lesnega prahu z območja tovarne. “To bi bil korak naprej v krepitvi zaupanja, da bi se sploh lahko pogovarjali,” pravi in dodaja, da se “nima smisla sprenevedati, da se vplivno območje tovarne konča na njeni ograji”. “Dobiti v Sloveniji strokovnjaka, ki si bo upal narediti nekaj v prid ljudi in ne kapitala, je danes izjemno težko. Žal ima pri nas še vedno škarje in platno v rokah kapital,” je neposreden Kovačič.

Anhovo in Lafarge morata biti za zgled

Prav ignorantski odnos tovarn do prebivalcev vodi do popolnega nezaupanja v podjetje. “Zgodba v Anohvem mora služiti za zgled, kako je treba problem čim prej začeti odkrito in transparentno reševati,” je izkušnje z bojem proti onesnaženju delil župan Kanala ob Soči Miha Stegel. “Podjetja se morajo zavedati odškodninskih, predvsem pa moralnih in etičnih odgovornosti pri načrtovanju proizvodnje in tudi omejitev v okolju, kjer so. Ni vsak kraj primeren za vsako proizvodnjo.”

“Pritisk na tovarno, da se modernizira, je hkrati tudi pritisk na to, da se tovarna ne bo zaprla,” je pritrdil tudi Uroš Macerl iz Eko kroga, ki je z Bistričani podelil večletne izkušnje boja Trboveljčanov s cementarno Lafarge.

Lesonit: “Roka je podana”

“Lesonit razume bojazni in zaskrbljenost ljudi, zato je tudi soglašal, da sta se v postopek vključila tako civilna iniciativa kot občina,” se je v izjavi po koncu razprave odzval odvetnik Lesonita Janez Starman, ki je z vodstvom tovarne razpravo spremljal iz ozadja. Po njegovih bedah si tovarna prizadeva za skupno rešitev, a da se župan na vabila tovarne ne odziva, na okrogli mizi pa da je “bilo glede postopka, ki traja od leta 2018, izrečenega zelo malo konkretnega in pravilnega”. “Ne glede na to, roka je podana,” je še sklenil odvetnik.

Starmana smo želeli vprašati, zakaj Lesonit še vedno ni izpolnil svojih pisnih zavez bližnjim stanovalcem tovarne iz leta 2006, da bo uredil protihrupno zaščito in financiral nakup dveh stalnih merilnih postaj za merjenje emisij prahu in hrupa, a na naša vprašanja ni želel odgovarjati. Se je pa na njegove besede o neodzivnosti občine odzval župan Kovačič: “Edino higienično in moralno je, da se kot župan, ki zastopam interese občanov, ne sestajam z vodstvom tovarne.”

---